Tiskane izdaje
Ljubljana – Madžarskemu projektu širitve jedrske elektrarne Paks z dvema novima blokoma z močjo po 1200 megavatov je Slovenija lani poleti dala soglasje. To nima posebnega vpliva na Slovenijo, razen tega, da novi projekti zmanjšujejo možnost za Neka 2.
Madžarska načrtuje širitev jedrske elektrarne Paks na sedanji lokaciji z novo enoto Paks 2, tako da bo povečala njeno zmogljivost. Namen projekta je gradnja dveh enot jedrske elektrarne Rosatom, vsako z zmogljivostjo 1200 megavatov in pričakovano življenjsko dobo vsaj 60 let. Gradnja bo trajala predvidoma deset let. Jedrska elektrarna je od Slovenije oddaljena 175 kilometrov (300 kilometrov od osrednje Slovenije).
Iz evropske komisije so že novembra 2015 sporočili, da so začeli uradna postopka zaradi suma netransparentnosti in sporne državne pomoči v tem poslu, za katerega niso objavili razpisa, v Bruslju pa so preverjali tudi sum, da je vlada v Budimpešti za projekt odobrila neupravičeno državno pomoč, saj bi po pogodbi z ruskim posojilom plačali le 80 odstotkov projekta, preostanek pa bi prispevala Madžarska oziroma njeni davkoplačevalci.
Iz Budimpešte je takoj prišel odgovor, da se bruseljskim dvojnim standardom ne bodo uklonili, Orbán pa je odločno napovedal, da bodo projekt nadaljevali. Marca letos, le dober mesec po Putinovem zadnjem obisku v Budimpešti in njegovemu zagotovilu, da bo njegova država v celoti financirala posodobitev Paksa, je iz Bruslja prišla novica, da je komisija rusko-madžarski posel odobrila. Slovenija mu je soglasje dala že lani poleti.
Ruski predsednik je 25. maja, isti dan, ko je slovenskemu kolegu Borutu Pahorju čestital za četrt stoletja diplomatskih odnosov med državama, telefoniral tudi Orbánu, voditelja pa sta se menda pogovarjala predvsem o čimprejšnji izvedbi jedrskega projekta. Gradnja prvega od dveh novih reaktorjev naj bi bila končana leta 2023, rektor univerze v Debrecenu Zoltán Szilvássy pa je prejšnji mesec že obiskal državo voditelja, ki so mu podelili prestižno nagrado. V Moskvi je z rusko državno korporacijo Rosatom podpisal sporazum o pripravi skupnih seminarjev, raziskovalnih projektov, študijskih gradiv, izmenjav študentov in usposabljanju prihodnjih generacij strokovnjakov, ki bodo delali na razširjeni nuklearki.
Varnost z eno tehnologijo
Robert Golob, predsednik uprave Gen-I, pravi, da so tveganja veliko manjša, če ima cela jedrska elektrarna enako tehnologijo. Zaposleni v 30 letih spoznajo določeno tehnologijo do podrobnosti, pripravijo rezervne podporne sisteme, znajo vgraditi izboljšave in drugo. V navajanje na novo tehnologijo je treba vložiti zelo veliko truda, v obvladovanje dveh tehnologij na isti lokaciji pa še več. Zato bo tudi v Sloveniji, če seveda sploh bo, zrasel nov blok s tehnologijo Westinghousa, čeprav Rusija zdaj precej bolj podpira svoje proizvajalce kot ZDA.
Na vprašanje, ali se je Slovenija strinjala z madžarskim jedrskim projektom tudi zato, da si ne bi zaprla možnosti za slovensko drugo jedrsko elektrarno, pa Golob ni želel odgovoriti. Meni, da je treba pred tem v državi odgovoriti na več drugih vprašanj, najprej, kaj bo želimo doseči z razpršeno proizvodnjo elektrike, kako bomo podpirali aktivne odjemalce in uredili pametna omrežja, ki so posledica prvih dveh odločitev. Bistveno je, ali se bo sistem prilagajal novim tehnologijam ali ne. Madžarski reaktorji pa niso nova tehnologija.
Uvozniki elektrike
Prepričan je tudi, da Madžarska z novima reaktorjema ne bo postala izvoznica elektrike, izboljšala bo le svojo uvozno odvisnost. Trgovci se niti približno ne vznemirjajo zaradi tega projekta, saj bo gradnja trajala deset let. Dovolj je pomembnejših sprememb, ki se bodo zgodile v prihodnjih treh letih.
Da je Madžarska več kot 30-odstotna uvoznica elektrike opozarja tudi direktor Elesa Aleksander Mervar. Novi reaktorji bodo zato predvsem zmanjševali odvisnost Madžarske od uvoza elektrike iz Avstrije in Češke. Mervar pravi tudi, da so cene elektrike iz novih elektrarn zelo visoke, a to je stvar lastnika, ki bo verjetno znal sestaviti konkurenčno ponudbo skupaj z elektriko iz starejših elektrarn.
Slovenija bi del madžarske elektrike lahko uvozila prek Hrvaške, ki pa je tudi izrazito uvozno odvisna. Do Madžarske še nimamo zgrajenega daljnovoda. Mervar pravi, da za daljnovod Cirkovce–Pince imajo projekte, odkupili so zemljišča, čakajo še na soglasje agencije za okolje. Če bodo Madžari z novima reaktorjema postali energijsko neodvisni, bo to zmanjšalo stroškovno privlačnost gradnje druge jedrske elektrarne v Krškem. Tako je pravzaprav z vsemi projekti v uvozno odvisnih državah, saj bi Slovenija z Nekom 2 za vsaj nekaj časa postala izvoznica elektrike.
Okoljevarstveniki proti
»Doma podaljšamo življenjsko dobo ostarelega Nek za kar 20 let, v soseščini Slovenija podpira gradnjo novih jedrskih kapacitet, medtem pa jedrski lobi v naši državi vztrajno promovira gradnjo velike dodatne nuklearke v Krškem in navaja izvoz energije kot enega od razlogov za gradnjo,« pravi Katja Huš iz Greenpeacea. »Če za trenutek odmislimo možnosti večjih nesreč, nerešenega vprašanja najnevarnejših jedrskih odpadkov, nezadostno zbiranje denarja za razgradnjo sedanje elektrarne v Sloveniji in dejstvo, da nove jedrske elektrarne niso mogoče brez zajetnih državnih subvencij, lahko jedrski lobi v Sloveniji vprašamo tudi, kam bodo izvažali vse presežke energije, ko se v Evropi že zdaj spopadamo s preveliko proizvodnjo še vedno prižganih termoelektrarn na premog in jedrskih elektrarn, čez mejo pa se gradi nov jedrski objekt, ki bi tudi želel izvažati,« dodaja.
