Tiskane izdaje
Juncker je pred evropskimi poslanci v Strasbourgu zatrjeval, da je EU delno v eksistencialni krizi, a njen obstoj menda ni ogrožen. Kot politik z bogatimi izkušnjami v EU je ugotavljal, da še nikoli ni videl manj skupnih temeljev med članicami, toliko različnih prednostnih ciljev institucij, tako oslabljenih vlad v primežu populizma ... Prihodnjih dvanajst mesecev se mu zdi odločilnih za ponovno združevanje Unije, »če hočemo preseči tragične delitve med vzhodom in zahodom, ki so se odprle v zadnjih mesecih«.
V svojem govoru je v manj kot uri razdelal glavna evropska vprašanja. Kakšnemu kočljivemu, denimo, čezatlantskemu trgovinsko-investicijskem partnerstvu (TTIP), se je raje izognil. A odločno je zagovarjal Ceto, trgovinski sporazum s Kanado. »Je najboljši trgovinski sporazum, ki smo ga kadarkoli sklenili,« je povedal. Evropejci bi po njegovem mnenju morali biti zagovorniki svobodne trgovine, ki ustvarja delovna mesta. Vsako sedmo delovno mesto je odvisno od izvoza.
Pred petkovim neformalnim vrhom EU v Bratislavi, na katerem ne bo Velike Britanije in na katerem bodo začeli proces razmisleka o prihodnji EU, od vsakega od 27 voditeljev članic pričakuje, da bo razmislil o treh razlogih, zaradi katerih potrebujemo EU in jih je tudi pripravljen braniti. Na vrhu po napovedih ne bo metanja peska v oči, lepih besed in lažnega optimizma. Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je v vabilu voditeljem članic zapisal, da bi morali narediti pošteno analizo položaja.
Po navedbah visokega uradnika EU bodo na vrhu vrnili stabilnost in upanje v EU, ki jo pretresajo krize. Tusk je prepričan, da je lanski kaos na mejah med begunskim valom in gibanjem več sto tisoč ljudi brez vsakega nadzora pri številnih Evropejcih povzročil občutek ogroženosti. V Bratislavi naj bi se zato zgodila prelomnica glede varovanja zunanje meje. Na neuradnem vrhu sicer ne bo nobenih sklepov, a ob diagnozi razmer v EU bodo politična sporočila smerokaz za delo.
Juncker je pred evropskimi poslanci v Strasbourgu zatrjeval, da je EU delno v eksistencialni krizi, a njen obstoj menda ni ogrožen. Foto: Reuters
Izboljšati položaj mladih - vsaka vas in mesto brezplačni wi-fi
Juncker si predvsem želi, da bi v EU naredili več za boljši položaj mladih. Zanj je nesprejemljivo, da bi bila generacija Y prva generacija v 70 letih, ki bo revnejša od svojih staršev. Naznanil je, da naj bi svoj načrt investicij v višini 315 milijard evrov do leta 2022 podvojili na 630 milijard evrov. Komisija bo mladim ponudila zanimiv projekt, ustanovitev solidarnostnega zbora. Tako bi mladi po vsej EU lahko prostovoljno pomagali v kriznih razmerah, kot sta bila begunska kriza ali potres v Italiji. Do leta 2020 naj bi v projektu sodelovalo 100.000 mladih.
Na področju digitalizacije bi EU po Junckerjevem mnenju morala hitreje napredovati. Komisija predlaga, da bi vsaka vas in mesto do leta 2020 imela brezplačni wi-fi okoli središč javnega življenja. Peti sistem mobilne komunikacije (5G) naj bi po vsej EU imeli do leta 2025. Evropska komisija se je lotila še prenove ureditve avtorskih pravic. Tako naj bi založniki, tudi tradicionalni mediji, v hitro rastoči spletni industriji dobili svoj delež. »Želim, da bodo časnikarji, založniki in avtorji pošteno plačani za svoje delo,« je povedal Juncker.
Mleko ne sme biti cenejše od vode
Seveda je moral v govoru izražati nestrinjanje s številnimi stvarmi. Govoril je o nesprejemljivosti tega, da je mleko cenejše od vode. Tudi evropske proizvajalce jekla da bi morali obvarovati pred kitajskim dampingom. Moral je govoriti o Applu. »V Evropi ne sprejemamo, da močna podjetja dobivajo nezakonite davčne kupčije,« je povedal. Irska da sicer lahko sama odloča, kakšna bo višina davkov, a po njegovem ni pravilno, da podjetje ne plačuje davkov, ki bi lahko šli za družine, šole, bolnišnice. Zaradi afere Luxleaks so njegove besede izzvale kar nekaj posmeha.
Ker »je svet čedalje večji in mi čedalje manjši«, Juncker pričakuje drugačen razmislek na strateškem področju. Mehka moč, na katero je EU ponosna, po njegovem besedah v čedalje bolj nevarnem svetu ne zadošča. Od članic pričakuje več sodelovanja na področju obrambe. »Poglejte brutalno bitko v Siriji. Njene posledice za Evropo so takojšnje. Napade v naših mestih izpeljejo teroristi, usposobljeni v kampih Isisa. A kje je Unija, kje so njene članice na pogajanjih o rešitvi?« se je vprašal. Prepričan je, da bi zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini morala sodelovati v pogajanjih.
Čeprav se je Unija v zadnjem desetletju angažirala v več kot 30 civilnih in vojaških misijah, po Junckerjevem mnenju na obrambnem področju ne more učinkovito delovati brez stalnih struktur. Zavzema se za premik k skupnim zmogljivostim, ki bi dopolnjevale Nato. »Samo s sodelovanjem se bomo lahko branili doma in v tujini,« je povedal. Pomanjkanje sodelovanja med članicami je na področju obrambe drago, njegovi stroški po bruseljskih ocenah znašajo med 25 in 100 milijardami evrov na leto.
Do konca leta bodo predlagali ustanovitev evropskega obrambnega sklada za spodbujanje raziskav in inovacij v vojaški industriji. Pri begunski politiki pričakuje od članic več solidarnosti, ki naj ne bo prisiljena, ampak iz srca.
