Tiskane izdaje
18:45 Grčija jutri kot prva država iz razvitega sveta ne bo plačala obveznosti do IMF, poroča več agencij. Tako bo končala v tehničnem bankrotu. Skupna vrednost obveznosti Grčije je 1,55 milijarde evrov.
15:40: Grčija je iz ključnih glavnih mest EU dobila bolj ali manj nedvoumno sporočilo, da bo nedeljski referendum odločanje med obstankom v območju z evrom in uvedbo drahme.
15:39: Viri pri EU so poudarili, da bi Grčija teoretično že takoj po izteku rešilnega programa lahko za pomoč zaprosil krizni sklad ESM. Toda pogoji − reforme v zameno za denar − bi ostali bolj ali manj enaki.
13:31: »Ne na referendumu bi ne glede na referendumsko vprašanje pomenil ne Evropi,« je povedal Juncker, ki je imel v pogajalskem procesu daleč največ razumevanja za interese Aten.
13:29: »To ni bil neumen varčevalni paket,« je povedal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. V njem so bili po njegovem ukrepi za gospodarsko rast, večjo socialno pravičnost, boljšo javno upravo. Junckerja predvsem moti, ker grška vlada ljudem ne pove resnice. V pogajanjih da ni bilo nobenih ultimatov in groženj.
»V svežnju ni bilo znižanja pokojnin in plač,« je povedal Juncker. Ko je grška stran v noči na soboto prekinili pogajanja, »smo že premaknili gore«. Predvideno je bilo, da bi že jeseni razpravljali o vzdržnosti grških dolgov. Predviden je bil že sveženj za gospodarsko rast in delovna mesta. To po njegovem mnenju ni konec procesa, ni nujno da smo v slepi ulici.
Če Grčija glasuje da, bi bilo po Junckerjevem mnenju bolje. »To bi bilo znamenje, da je grško prebivalstvo odgovorno in da Grčija hoče ostati z drugimi v območju evra, EU,« je povedal Juncker.
12:41: Grčija je najprej leta 2010 dobila dvostranska posojila članic območja z evrom v višini 52,9 milijarde evrov. Leta 2012 so članici znižale obresti na trimesečni Euribor plus 0,50 odstotka. Ker je Euribor blizu ničle, je obrestno breme zmerno. Poleg tega so podaljšali zapadlost na obdobje vse do leta 2041.
Podobno je s posojili iz drugega rešilnega programa leta 2012, iz katerega je bilo iz kriznega sklada EFSF nakazanih 130,9 milijarde evrov. Plačilni rok so bili podaljšani vse do leta 2054. Po sporazumu iz leta 2012 Grčiji deset let sploh ni treba plačevati obresti. Tako bi bilo za letos predvideno grško breme plačevanja obresti po izračunih bruseljskega inštituta Bruegel z 2,6 odstotka BDP okoli evropskega povprečja. To je eden razlogov, zaradi katerih članice niso hotele hiteti z dolžniškimi olajšavami Atenam.
Če Grčija ne bi mogla odplačati posojila IMF in bi res končala kot plačilno nesposobna država, bi bile takojšnje posledice zmerne. EFSF bi, denimo, lahko v skladu s svojimi zahteval takojšnjo vrnitev posojila. Če denarja ne bi bilo, bi tudi v očeh EU bankrotirala. Ker so posojila in jamstva članic za posojila sklada razporejena na dolgo obdobje več desetletij, bi bil po ocenah vira pri EU neposreden učinek v primeru bankrota majhen in na letni ravni obvladljiv. Po drugi strani bi bil politično kočljiv, saj bo prelomljena obljuba davkoplačevalcem o vrnitvi denarja.
Po pisanju Bloomberga bi Nemčijo stalo okoli 40 milijard v 40 letih po letu 2020, ko bi Grčija morala začeti odplačevati posojila.
11:52: Po oceni direktorja bruseljskega inštituta Bruegel Guntrama Wolffa je nadzor kapitala znotraj denarne unije protislovje. »Evro je lahko evro samo, če lahko prosti kroži po celotni denarni Uniji,« je zapisal Wolff. S kapitalskim nadzorom v Grčiji je grški evro manj vreden kot nemški ali francoski evro in tako preneha biti evro. »Zato je trditev grškega premiera Ciprasa, da so depoziti v grških bankah varni, napačna. Njihova vrednost je že znatno nižja, kot je uradno zapisano,« je ocenil Wolff.
10:03: Po podatkih MTS so obveznice obrobnih držav območja evra pod opaznim, a zmernim pritiskom. Ob 9:57 bi bile obresti za slovensko obveznico višje za 0,21 odstotne točke (2,36 odstotka). Portugalske in španske bi bile višje za 0,30 in 0,35 odstotne točke, italijanske pa za 0,17.
9:43: Glasnica evropske komisije je zanikala poročanje agencije AFP, da bo Juncker danes predstavil nove predloge. Bo pa ob 12:45 nastopil pred bruseljskimi časnikarji.
Po besedah evropskega komisarja za digitalno gospodarstvo, Nemca Güntherja Oettingerja, grški izstop iz evra ne bi bil konec sveta. Za Handelsblatt je povedal, da ponudba za obstanek Grčije v evru še ostaja; če pa bi izstopila, bi se lahko v desetletju gospoodarsko okrepila in se vrnila v denarno unijo.
9:30: Grška drama ima negativen vpliv tudi na dogajanje na borznem parketu. Nemški borzni indeks Dax se je ob odprtju frankfurtske borze znižal za skoraj 500 točk ali za 4,75 odstotka.
Borza v Frankfurtu. Foto: Ralph Orlowski/Reuters Pictures
9:14: Po mnenju Pierra Moscovicija je sporazum še vedno možen, saj se razlika med stranema meri le »še v nekaj centimetrih«.
Preden so Grki zapustili pogajanja s trojko, je bilo več znamenj zbliževanja. Po navedbah komisije je bila trojka pripravljena vključiti v rešitev tudi vprašanji nadaljnjega financiranja Grčije in vzdržnosti njenih dolgov.
Grčija mora jutri plačati IMF 1,55 milijarde evrov. Če plačila ne bo, bodo v tehničnem bankrotu. Četudi bi jutri obveznosti izpolnili (doslej so Atene trdile, da denarja nimajo), je naslednji rok 20. julij, ko morajo plačati ECB 3,5 milijarde evrov. Če tega plačila ne bo, bi ECB najbrž Atene povsem odrezala od financiranja.
8:47: Evropska komisija je včeraj predstavila zadnje predloge trojke, ki so bili na mizi v noči na soboto, ko so grški predstavniki zaradi sklica referenduma odkorakali s pogajanj. Ker finančni ministri v soboto niso dobili nobenega tehničnega sporazuma, programa za Grčijo, ki se izteče jutri, niso mogli podaljšati.
V evropski komisiji sicer pojasnjujejo, da lahko vsaka članice uvede omejitve prostega gibanja kapitala, če so utemeljene z javno varnostjo ali drugimi razlogi. Uporabljene morajo biti čim krajši čas. Po odločitvi grške oblasti bodo banke zaprte do prihodnjega torka. Grki bodo lahko na bankomatih dvignili največ šestdeset evrov na dan.
Nakazila v tujino so ustavljena. Za ljudi s tujimi kreditnimi ali bančnimi karticami omejitev ne bo.
Zgolj od decembra do konca aprila so Grki dvignili ali nakazali v tujino okoli štirideset milijard evrov. Foto: Stefanos Rapanis/Reuters Pictures
Evropski gospodarski komisar Pierre Moscovici je za RTL France povedal, da je grški referendum o reformah demokratična stvar, zato ga bodo spoštovali. »Grško prebivalstvo bo suvereno odločalo o svoji prihodnosti. Želim si, da bo združena z območjem evra,« je povedal. Moscovici je prepričan, da Grčija mora ostati članica območja z evrom.
8:40: Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker bo po poročanju AFP danes predstavil svoj predlog, s katerim naj bi se ognili grški plačilni nesposobnosti (bankrotu).
***
Bruselj, Atene − Pred Grčijo − pa tudi celotnim območjem evra − so negotovi dnevi.
Grški svet za finančno stabilnost je namreč včeraj odločil, da bodo grške banke od danes zaprte. Poleg tega bo predvidoma uveden nadzor kapitalskih tokov, kar v praksi pomeni, da bodo omejeni dvigi gotovine in bančna nakazila.
Kot smo v Delu že poročali, želi Grčija z omejitvami dvigov in nakazil ustaviti beg denarja in stabilizirati finančni sistem. Zgolj od decembra, ko je padla bivša vlada in se je nakazovala zmaga Sirize, do konca aprila so Grki dvignili ali nakazali v tujino okoli štirideset milijard evrov. V zadnjih tednih se je gibanje še okrepilo in Grki so dvigovali tudi po več kot milijardo evrov na dan. Luknjo je sproti krila ECB z izrednim ukrepom Ela. Ker ECB včeraj ni več hotela zvišati meje za pomoč grškim bankam, Atenam ni ostalo drugega, kot da so sprejele odločitev o zaprtju bank in omejitvah kapitalskih tokov. Predvidoma bodo Grki lahko na dan dvigovali samo še manjše zneske, ugiba se o šestdesetih evrih.
Ta ukrep pa ne bo veljal za tuje turiste, je ponoči sporočila grška vlada. Kot je zagotovila, bodo lahko tuji turisti s karticami, izdanimi v njihovih državah, na bankomatih dvigovali denar in opravljali transakcije.
Vse podrobnosti ukrepov grških oblasti sicer še niso znane, prav tako še ni jasno, koliko časa bodo banke zaprte. Govori se o vsaj šestih delovnih dneh oziroma še dan po prihodnji nedelji, ko naj bi potekal referendum.
Pri tem se po pisanju STA sicer postavlja vprašanje, o čem bodo Grki na referendumu sploh odločali. Že jutri se namreč izteče trenutni program pomoči, država pa mora Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) plačati okoli 1,6 milijarde evrov. Novega dogovora o programu pomoči pa še vedno ni na vidiku.
