Tiskane izdaje
23:45 Grškemu premieru Aleksis Ciprasu je bil na vrhu območja z evrom postavljen še en rok: do četrtka ali najpozneje do petka zjutraj mora pripraviti sistem strukturnih in varčevalnih ukrepov, s katerimi bi lahko zadovoljil želje posojilodajalk. To naj bi bila podlaga za tretji rešilni program, ki bi Grčijo v prihodnjih let spravil na zeleno vejo.
Najprej bodo Ciprasove predloge pregledale tri institucije, nato bodo v soboto o njih razpravljali finančni ministri. Že takoj naj bi Cipras zaprosil za pogram pomoči pri kriznem mehanizmu ESM.
Po besedah nemške kanclerke Angele Merkel bi morali Ciprasovi predlogi predvideti tako stare reformne načrte, ki niso bili uresničeni, kot tudi še druge ukrepe, saj bi Grčija dobila nov, tretji rešilni program.
Samo če bodo sprejeti celoviti predlogi, lahko območje z evrom po njenih besedah razpravlja o kratkoročni pomoči za rešitev grških finančnih težav. Vse naj bi bilo pogojevano s takojšnjimi ukrepi, ki jih bi Grčija morala sprejeti v parlamentu.
Usodni dan bo nedelja, ko bodo o vsem spet razpravljali voditelji vseh članic EU. Vseh 28 voditeljev se bo zbralo zato, ker se bodo ukvarjali s temo, ki zadeva vse.
Če sporazuma do nedelje ne bo, bo Grčija na robu slovesa od območja evra - grexita.
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je povedal, da imajo pripravljene že vse podrobne načrte za grexit. »Sam se proti njemu, a ga ne morem preprečiti, če grška vlada ne bo naredila tega, kar se od nje pričakuje,« je povedal. Načrti o grexitu načrtujejo tudi načrte za humanitarno pomoč.
Članice nasprotujejo tudi odpisu dolgov evrov Grčiji. »Odpis dolgov ne pride v poštev. To je prevzemanje obveznosti druge članice in je v denarni uniji prepovedano,« je povedala Merklova.
Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je opozoril tudi, da bi imel finančni zlom Grčije vpliv na celotno Evropo, tudi geopolitičen.
Slovenski premier Miro Cerar je opozoril, da zaupanja v Ciprasu po vsem, kar se je dogajalo v zadnjih tednih, še vedno ni. »Ne moremo izključiti plana B, grexita,« je povedal.
Cipras je ob odhodu z vrha napovedal prizadevanja, ki naj bi zagotovila, da bi končali krizo.
ECB naj bi predvidoma do nedelje zagotovile zadostno likvidnost, da bi voditelji članic lahko v nedeljo sprejeli odločitev.
22:30: Vrh voditeljev evrskih držav o Grčiji se je končal. Naslednji, menda usodni, bo v nedeljo.
18:55: Slovenski premier Miro Cerar je bil med najbolj kritičnimi do grškega ravnanja. Nezadovoljen je, ker grška stran na zasedanju finančnih ministrov ni predstavila nobenega novega dokumenta, marveč je predlagala razpravo o predlogih, zavrnjenih na referendumu. »Ne vem, kaj naj si človek misli o tem. Kljub skoraj tragikomičnim zapletom, pravi, pa moramo stvari resno obravnavati. »Smo v popolni praznini,« je povedal. Na zasedanju finančnih ministrov se stvari niso premaknile nikamor.
Prizadevanja za reševanje grške krize »so že skoraj agonija«. Tudi verjetnost konstruktivne rešitve da je čedalje manjša, plan B, grexit, pa je čedalje bolj realna možnost. Vse pa je odvisno od Grčije. Atenam je očital zavajanje in manipuliranje »z vsemi nami«. Opozoril je tudi, da članice v takih okoliščinah veliko časa posvečajo Grčiji, nimajo pa časa za ukvarjanje z drugimi ključnimi temami, denimo migracijami ali zaposlovanjem mladih.
18:00: »Ne gre za tedne, marveč za dneve,« je ob prihodu na vrh povedala nemška kanclerka Angela Merkel. Podlage za začetek pogajanj o pomoči iz kriznega mehanizma ESM za Grčijo po njenih besedah še ni. Vsaka pomoč da bo povezana s pogoji - reformami.
Tudi francoski predsednik François Hollande je pozval k hitri predstavitvi novih grških predlogov. Po njegovem mnenju bi morali enkrat za vselej preseči vse razlike, saj ne bi smeli vsake tri mesece razpravljati o Grčiju. Pogoj seveda je - da so razlike premostljive. Cilj Francije je obstanek Grčije v območju evra. Grčija da sicer potrebuje takojšnjo pomoč.
17:24: Po besedah slovenskega finančnega ministra Dušana Mramorja je bilo vzdušje na zasedanju (po slovesu Janisa Varufakisa) boljše in bolj spravljivo. Toda glede vsebine še niso naredili napredka, »saj čakamo na uradno pismo«. Z njim naj bi Atene pri skladu ESM zaprosile za pomoč. Opozoril je, da bi vsako, tudi kratkoročno financiranje Grčije (premostitveno posojilo) moralo biti povezano z reformnimi odločitvami grškega parlamenta. Mramor si v danem položaju »ne predstavlja, da bi Slovenija privolila v prestrukturiranje ali odpis grških dolgov«. To je utemeljil z visoko izpostavljenostjo Slovenije. Vsak dolžniški odpustek da je možen le ob grškem izpolnjevanju pogojev.
17:12: Na zasedanju finančnih ministrov območja z evrom še ni bilo preboja v reševanju grške krize. Novih grških varčevalno-reformnih predlogov še niso imeli na mizi. Ministri pričakujejo, da bo Grčija najprej, predvidoma jutri, pri kriznem skladu ESM uradno zaprosila za finančno pomoč. Nato morajo biti izpeljani vsi postopki na ravni več evropskih institucij. Že jutri naj bi se ministri spet pogovorili na telekonferenci. Med drugim mora biti najprej ugotovljeno, da grška kriza res ogroža finančno stabilnost območja z evrom. To je predpogoj za odobritev solidarnostne pomoči. Ob 18.30 se bo začel vrh voditeljev območja z evrom.
15:28: Po poročanju Financial Timesa je grška delegacija pod vodstvom novega finančnega ministra Cakalotosa prišla na zasedanje evrske skupine brez novih predlogov; v Bruselj naj bi jih poslala jutri.
15:27: Po besedah avstrijskega finančnega ministra Hansa Jörga Schelling je ključno vprašanje, kako bi Grčiji lahko zagotovili kratkoročno financiranje, saj je pot do rešilnega programa dolga. Grexita pa po njegovem mnenju ni najbolj verjeten.
14:12: Finančni ministri osemnajstih članic območja evra želijo od svojega novega grškega kolega Evklida Cakalatosa slišati predvsem, kako si Atene predstavljajo izhod iz težavnega položaja po referendumu.
13:54: Grexit bi bil grozen poraz vseh, grozna napaka, je ob prihodu na izredni sestanek evroskupine o posledicah grškega referenduma poudaril evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici. Na na potezi so grške oblasti, potrebne so verodostojne in oprijemljive reforme, je poudaril po pisanju STA.
12:32: Današnji izredni vrh o Grčiji se bo začel ob 18. uri po srednjeevropskem času, po srečanju finančnih ministrov, na katerem bo v vlogi novega grškega finančnega ministra nastopil Euklid Cakalotos.
12:05: Preberite novo reportažo našega poročevalca Boštjana Videmška (@bosthi) iz Aten.
10:01: Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je v evropskem parlamentu izrazil nasprotovanje izhodu Grčije iz območja evra. Zavzel se je za nadaljnja pogajanja, a opozoril je, da rešitve ne more biti čez noč. Zato danes (ko se bodo sestali finančni ministri in voditelji območja z evrom) še ne pričakuje rešitve. To bi bilo po njegovem mnenju poenostavljanje.
»Spoštoval bom odločitev Grkov. Bi jo pa rad tudi razumel,« je pred evropskimi poslanci poudaril predsednik evropske komisije. »Moramo se vprašati, kaj pomeni grška odločitev. Čemu so Grki rekli ne,« je dejal po pisanju STA in dodal, da je grškega premierja Aleksisa Ciprasa že prosil za pojasnila. »Žogica je zdaj na strani grške vlade. Evropska komisija pa je pripravljena pomagati doseči dogovor,« je še poudaril.
***
Potem ko so grški volivci na nedeljskem referendumu odločno zavrnili nadaljnje varčevalne ukrepe v zameno za finančno pomoč mednarodnih posojilodajalcev, se bodo popoldne na izrednem vrhu o Grčiji sestali voditelji držav z evrom, že pred tem pa finančni ministri držav z evrom.
Evropski voditelji od grškega premierja Aleksisa Ciprasa pričakujejo nove predloge za rešitev grške krize. Za zdaj še ni povsem jasno, kaj bo sledilo grškemu referendumskemu »ne«, med možnostmi pa so sklenitev novega sporazuma, za katerega se zavzema grška vlada, odhod Grčije iz območja evra ali nekakšna vmesna rešitev.
Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik François Hollande sta po včerajšnjem srečanju v Parizu Ciprasa pozvala, naj predstavi natančne predloge. Kot je poudaril francoski predsednik, mora grška vlada predstaviti »resne, kredibilne predloge, da bi lahko željo ostati v evroobmočju prevedli v trajen program,« poroča agencija AFP. Francoski premier Manuel Valls pa je poudaril, da izhod Grčije iz območja evra po mnenju Pariza ni možen. »Francija je prepričana, da si ne moremo privoščiti tega tveganja, da bi Grčija zapustila evroobmočje,« je dejal.
Današnji izredni vrh o Grčiji se bo začel ob 18. uri po srednjeevropskem času, po srečanju finančnih ministrov, na katerem bo v vlogi novega grškega finančnega ministra nastopil Euklid Cakalotos, profesor ekonomije, ki je bil v zadnjih mesecih glavni tehnični pogajalec, včeraj pa je na položaju zamenjal Janisa Varufakisa, ki je po grškem referendumskem »ne« odstopil, kot je pojasnil zato, ker je nekaj članov skupine z evrom izrazilo željo, da ne bi več sodeloval na sestankih skupine.
Kot smo že pisali, je Cakalotos leta 1989 doktoriral na Oxfordu, po doktoratu pa je predaval na britanski univerzi Kent, na ekonomsko-poslovni fakulteti v Atenah, nato pa še na atenski univerzi. Leta 2012 je postal poslanec, mandat pa je ponovno dobil januarja, ko so ga imenovali tudi za državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu, kjer se je njegovo delo vrtelo predvsem okoli ekonomsko-finančnih vprašanj. Je tudi član izvršilnega odbora Sirize in je tako v samem vodstvu stranke.
Cakalotos deli stališča Sirize o ekonomski politiki in nasprotovanju varčevanju ter velja za marksističnega ekonomista. Njegov pogled je menda naklonjen nadaljevanju članstva Grčije v območju evra, želi pa si doseči spremembe znotraj evrskega območja, tako da bi bile članice v njem deležne enake obravnave.
V evroskupini bo tudi Cakalotos po pričakovanjih težak pogajalec, vendar pa je njegov osebni slog za evrske kolege menda vseeno bolj sprejemljiv od Varufakisovega, ki je mnogim ministrom vidno paral živce.
Grki so na nedeljskem referendumu potrditvi varčevalnih zahtev mednarodnih posojilodajalcev v zameno za nadaljevanje finančne pomoči izrekli odločen »ne«. Po uradnih izidih tamkajšnjega notranjega ministrstva je proti pogojem glasovalo 61,31 odstotka udeležencev, za pa jih je bilo 38,69 odstotka. Volilna udeležba je bila 62,5-odstotna.
