Junckerjeva komisija na bolj majavih nogah

Pet kandidatov za evropske komisarje ostaja pod drobnogledom, ker na zaslišanjih niso izpolnili pričakovanj.

Objavljeno
02. oktober 2014 22.37
Belgium EU Commissioner Hearing
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – Po prvem tednu ­zaslišanj, ko je bilo na vročem stolu pred evropskimi parlamentarci vseh 20 kandidatov­ za komisarje, je čedalje bolj ­negotovo, ali bo predlagana ekipa Jean-Clauda Junckerja preživela brez rošad.

Da v ozadju potekajo igrice političnih skupin, je bilo še posebno očitno na zaslišanju kandidata za komisarja za finančne zadeve, obdavčitev in carine, francoskega socialista Pierra Moscovicija. Ker je Francija med njegovim ministrovanjem leto za letom kršila maastrichtska pravila o najvišjem javnofinančnem primanjkljaju, je bil najbolj na udaru predstavnikov desnosredinske EPP in liberalnega tabora. Kako bo lahko pridigal drugim o varčevanju, če sam kot minister ni opravil svojega dela in spravil primanjkljaj pod 3 odstotke BDP, je bilo eno od vprašanj.

Ponavljati je moral, da v Bruslju ne bo francoski veleposlanik, marveč evropski komisar. »Če članica ne bo sprejela nujnih ukrepov, bom opravil svoje delo in uveljavil pravila,« je pojasnjeval. Moscovici, ki ima dolgoletne izkušnje na političnem odru, bo imel v Bruslju omejen manevrski prostor. Juncker je sprejel posebno pravilo, nekakšen lex Moscovici, po katerem bo komisar moral pripraviti odločitve o nadzoru proračunov s podpredsednikom komisije za evro, latvijskim javnofinančnim jastrebom Vladisom Domrovskisom.

Po triurnem zaslišanju so se nad njim začeli zbirati temni oblaki. »Moscovici nikakor ni verodostojen,« je sporočil Burkhard Balz iz EPP. V njihovih očeh v EU ne potrebujejo človeka, ki bo s sklicevanjem na prožnost in gospodarske okoliščine venomer iskal vrzeli pri spoštovanju pravil, marveč »gospoda stabilnost«, ki bo zagovarjal globoke reforme in spoštovanje proračunskega pakta. Tudi liberalcev ni prepričal. Ob socialistih so imeli nekaj razumevanja zanj le zeleni. »Kljub pomanjkljivostim potrebujemo nekoga za protiutež,« je povedal njihov Sven Giegold.

Kaj bodo v evropskem parlamentu naredili z Moscovicijem, sinoči še ni bilo znano. Predstavniki političnih skupin bodo o njem še razpravljali. Toda očitno je, da konservativni tabor po logiki zob za zob (tit for tat) meče polena pod noge socialistom. Ti so dan prej na zaslišanju prerešetali španskega konservativca Miguela Ariasa Cañeteja, ki je predviden za položaj komisarja za energijo in podnebno ukrepanje.

V njegovem primeru so kočljive tako povezave z naftno industrijo kot pomanjkljivi odgovori na vprašanja. Odločno so proti njemu tudi okoljevarstveniki.

Preden ga bodo v odboru ocenili, si želijo dobiti mnenje kolegov odbora za pravne zadeve o njegovih finančnih interesih, saj je Cañete tik pred zaslišanjem spreminjal izjavo o prihodkih. Odločanje se bo zavleklo v prihodnji teden, ko bodo prišla na vrsto še zaslišanja sedmih kandidatov za podpredsednike komisije. Poslanci bodo premlevali še mnenje o kočljivem madžarskem kandidatu Tiborju Navracsiscu (kultura), preučili neprepričljivo Čehinjo Věro Jourovo (pravosodje) in se še enkrat pogovorili z Britancem Jonathanom Hillom (finančne storitve).

Pred parlamentarno končnico postaja položaj za Junckerja težji. Velika koalicija ljudske stranke, socialistov in liberalcev, ki ga je izvolila, je pri vprašanju ranljivih kandidatov razpadla na levi in desni blok. Če bodo parlamentarci sprejeli negativno mnenje o katerem kandidatu, se bo znašel v precepu. Sicer bi lahko parlamentu predložil v izvolitev ekipo, v kateri ne bi bilo nič drugače, kot si je sprva zamislil, toda s takim korakom bi tvegal, da bi bila v parlamentu zavrnjena celotna komisija. Tudi pri sestavljanju zadnjih dveh komisij leta 2004 in 2009 je bilo nekaj kadrovskih rošad.

Žrtvovanje katerega od kandidatov večjih držav je tvegano početje. Če bi se moral odločiti za zamenjavo Hilla, bi grozile še globlje težave v odnosih z britanskim premierom Davidom Cameronom. Parlamentarci iz levosredinskega tabora so lordu očitali, da je povezan z londonskim bančnim lobijem in da ni znal jasno predstaviti vizije svojega dela. Se pa postavlja vprašanje, ali je Juncker ravnal modro, ko je številne resorje ponudil državam, ki imajo v njih lastne interese. Politična kuhinja v evropskem parlamentu bo v prihodnjih dneh morala delati s polno paro.