Tiskane izdaje
Berlin – Zunanji minister Frank-Walter Steinmeier ne verjame, da bi sankcije proti Rusiji z dolgoročnim učinkom izboljšale položaj civilnega prebivalstva v Siriji. Moskvi že nekaj časa ponuja roko sprave. Za časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung je konec avgusta sicer dejal, da je varnost v Evropi ogrožena ter da je Rusija z nezakonito aneksijo Krima postavila pod vprašaj temeljna načela evropske mirovne arhitekture. Omenil je hibridne načine konfrontacije in novo nevarno oboroževalno spiralo, a tudi spomnil, da so naredili prve korake k popuščanju napetosti v najhujših dneh hladne vojne. »Pretekli recepti ne pomagajo vedno, lekcije politike popuščanja napetosti pa ostajajo: tudi čez globoke jarke je treba poskusiti zgraditi mostove.« Kasneje je ocenil, da je današnji položaj drugačen, še nevarnejši, ter da grozi vrnitev h konfrontaciji med velesilami Rusijo in ZDA, a rešitve še vedno ne vidi v sankcijah, ampak v dialogu in razvidnosti.
V nedeljski izdaji tega časopisa, v katerem je socialdemokratski vodja nemške diplomacije objavil svoje mnenje, so napovedali, da se bo kanclerka Angela Merkel na skorajšnjem vrhu s kolegi iz Evropske unije kljub vsemu zavzela za poostritev sankcij, ki jih nalagajo Rusiji zaradi dejavnosti v Ukrajini. Po teh informacijah se krščanskodemokratska prvakinja zaveda težav, ki jih bo imela s prepričevanjem socialdemokratskih koalicijskih partnerjev in posameznih držav EU, a se je »nezadovoljstvo z Rusi nakopičilo«. V kanclerski palači so še posebno razburjeni zaradi bombardiranja Alepa in konvoja Združenih narodov, Angela Merkel pa je opozorila tudi na Ukrajino.
Na nedavnem srečanju s podmladkom CDU je povedala, da si želi dobrih odnosov z Rusijo, a se zaradi tega ne bi smeli odreči načelom, kot je ozemeljska celovitost držav. »Jutri bo na vrsti kakšna druga država!« Podporo trdemu evropskemu odgovoru na ruske akcije je kanclerki v telefonskem pogovoru zagotovil ameriški predsednik Barack Obama.
Medtem ko v Kaliningradu nastavljajo jedrske rakete z dosegom Berlina, ruske vojaške ladje in podmornice pa močno povečujejo aktivnost v Atlantskem oceanu, v Nemčiji očitajo Moskvi tudi aktivno podporo skrajno nacionalističnim in protievropskim gibanjem in strankam. Konservativni opazovalci zato oporekajo tudi socialdemokratom. »Prej se je Kremelj zavzemal za status quo, zdaj je na programu ponovno osvajanje,« je pred dnevi komentiral Reinhard Veser iz FAZ. Po njegovem je iluzorno prepričanje, da bi morali ruskemu vodstvu samo predstaviti pravo ponudbo, pa bo vse v redu. To so po komentatorjevem prepričanju le pobožne želje. »Bistvena razlika med pozno Sovjetsko zvezo in Putinovim režimom je, da si ta ne prizadeva ohraniti območja vpliva, ampak si ga poskuša ponovno pridobiti. Na današnjem programu Kremlja ni stabilnost, ampak revanšizem.«
Zaradi občutka čedalje večje ogroženosti v Berlinu povečujejo svoj vojaški proračun, vsaj nekatere vzhodnoevropske države pa očitajo Nemčiji, da ne prizadeva vse bolj napadalne Rusije tam, kjer bi jo najbolj bolelo – pri nafti in zemeljskem plinu. Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska še naprej ostro nasprotujejo Severnemu toku 2, ki bi se izognil tradicionalnim tranzitnim državam, kot je Ukrajina, ter privedel fosilna goriva pod Baltskim morjem neposredno v Nemčijo. Če celo kanclerka in socialdemokrati oklevajo pred takšnimi udarci, se zanje zavzemajo opozicijski zeleni, ki jih v CDU vse bolj opazujejo kot morebitne prihodnje vladne partnerje.
