Kaj kdo vidi, ko pogleda skozi okno?

Na beograjskih volitvah se bodo volivci plebiscitarno izrekali za ali proti Aleksandru Vučiću. V srbski politiki že dolgo ni pomembna realnost, temveč za volivce prirejena slika realnosti, ki jo ustvarjajo politični akterji.

V bitki za Beograd je Aleksandar Vučić na vprašanje, kaj njegova lista nudi Beograjčanom, odgovoril: »Poglejte skozi okno – gradimo na vse strani.« Najresnejši opozicijski kandidat za župana Dragan Đilas je na vprašanje, zakaj se vrača na politično sceno, odgovoril podobno kot srbski predsednik: »Poglejte skozi okno in vse vam bo jasno.« Glavna tekmeca stvari ne vidita enako. Kar je za prvega božja lepota, je za drugega hudičevo delo.

Prednostni cilj ostaja oblast

Hudič je praviloma v podrobnostih. Na uličnih stebrih so oglasi profesorjev, ki inštruirajo fiziko in matematiko za 3,5 evra na uro, in kozmetičark, ki lakirajo nohte za 6 evrov na uro. Profesorji so tudi za redno delo, če sploh imajo službo, bistveno slabše plačani od kozmetičark. Te razlike na črnem in legalnem trgu ne zanimajo ne oblasti ne opozicije. Glavnih akterjev beograjskih volitev tudi ne zanimajo sporočila na družbenih omrežjih, ki nazorneje od predvolilnih govorov pričajo o družbenih razmerah. Ne razbijajo si glave z dejstvom, da je tretjina mladih odšla v tujino, da se tretjina pripravlja na odhod in da jih tretjina živi pri starših.

Politični akterji so obremenjeni­ z načrti in računi o tem, kako ostati na oblasti ali kako zrušiti sedanjo oblast, ki jo pooseblja Vučić. Njegovo ime je na listi »Aleksandar Vučić – zato ker imamo radi Beograd!«. To je prvič, da predsednik države »kandidira« za županski fotelj. Nosilec liste je javnosti neznan direktor otroške klinike Zoran Radojičić, na njej je tudi nekaj javnih osebnosti, ki ne bodo nujno postale mestni svetniki, če bo lista sama ali s koalicijskimi partnerji oblikovala večino v beograjski skupščini. Tako sedanji župan Siniša Mali, ki uživa veliko Vučićevo zaupanje, čeprav je bil vpleten v vse beograjske afere,­ ostaja med glavnimi kandidati za župansko funkcijo. Vse kaže, da beograjske teme ne bodo odločale o izidu volitev.

Srbski Jeruzalem in Jasenovac

Dejansko je nosilec vsake liste Vučić, ne glede na to, ali gre za volilno tekmo v občinah ali na predsedniških volitvah. Po tem sistemu se državljani na vsakih volitvah plebiscitarno izrekajo za ali proti njemu. Tako bo tudi na beograjskih volitvah. Zato se tako Vučić kot njegov koalicijski partner in prvak socialistov Ivica Dačić zatekata k temam, ki nimajo zveze z delovanjem Beograda. Mediji so polni njunih fotografij iz Kosova, Istanbula ali New Yorka, kar v predvolilnem času ni nepomembno, tako kot ne odločitev ruskega voditelja Vladimirja Putina za odlikovanje Dačića kot velikega prijatelja ­Rusije.

Po vsej verjetnosti se je Dačić odločil, da bodo socialisti na volitvah nastopili samostojno, ker je pet let pokorno sledil Vučiću, zaradi česar Socialistični stranki Srbije (SPS) grozi, da se bo utopila v Srbski napredni stranki (SNS). V igri bi lahko bilo tudi njegovo prizadevanje za utrditev politične teže SPS, ki bi postala nujna za sestavo povolilne koalicije v Beogradu. Vučić ne priznava kosovske neodvisnosti, Dačić pa za ustaške zločine med drugo svetovno vojno posredno obtožuje sedanje hrvaško vodstvo, ne da bi ju kdorkoli vprašal, kakšno zvezo ima to z beograjskimi volitvami.

Demonizacija šibke opozicije

Najpomembnejša je mobilizacija širokih ljudskih množic, ki jih privabijo velike besede in teme. V srbski kolektivni zavesti je že dolgo zapisano, da je Kosovo zibelka srbskega naroda in srbski Jeruzalem, medtem ko je Jasenovac največje morišče, kjer je bilo likvidiranih več sto tisoč Srbov. Vučić in Dačić brezobzirno zlorabljata krvavo balkansko zgodovino za nabiranje dnevnopolitičnih točk. Da bi bila zmaga bolj zanesljiva, se je začel tudi proces demonizacije opozicije.

Čeprav skupine opozicijskih strank, ki je poslala v ogenj bivšega prvaka demokratov Đilasa kot kandidata za župana, ne gre podcenjevati, ostaja dejstvo, da opoziciji ni uspelo združiti sil. Listo »Dragan Đilas – Beograd odloča, ljudje zmagujejo« tvorijo gibanje Svobodni državljani Srbije Saše Jankovića, Narodna stranka Vuka Jeremića, Levica Srbije Borka Stefanovića, Gibanje za preobrat Janka Veselinovića in Sloga, združeni sindikati Srbije. Po njihovem so beograjske volitve bitka za Srbijo, njihov cilj pa je zmaga nad hobotnico, ki je razširila lovke na vse strani.

Drugi opozicijski blok na čelu z Demokratsko stranko (DS) nastopa z listo »Da osvobodimo Beograd«, kandidira pa prvaka DS Dragana Šutanovca. Demokrate sta podprli še Nova stranka Zorana Živkovića in Socialdemokratska stranka Borisa Tadića. Čeprav imajo isti cilj kot Đilasova lista, očitno nočejo igrati podrejene vloge. Tretji blok tvori gibanje »Dovolj je bilo« Saše Radulovića, ki je sklenilo koalicijo z ekstremno desno opcijo Dveri. Tu sta še Luka Maksimović, nekdanji Ljubiša Preletačević - Beli, ki se je sprl z gibanjem »Samo močno«, in sedanji predsednik največje občine Novi Beograd Aleksandar Šapić.