Tiskane izdaje
Zaposleni v baden-württemberški strojni in električni industriji po aprilu ne bodo prejemali le 4,3 odstotka višjih plač ter vrste enkratnih izplačil, ampak se bodo lahko po letu 2019 odločali tudi za skrajšani delovni čas. To so po maratonskih zasedanjih, ki so, kot kaže, vse bolj značilnost sodobne Nemčije, v domovini pomembnega dela nemške avtomobilske in druge industrije minuli teden sklenili predstavniki delodajalcev in sindikata IG Metall. Delodajalci pravijo, da štirica pred vejico boli, a gre eni ključnih nemških industrijskih panog dobro, prav tako so zadovoljni z ohranitvijo stabilnosti. Mogočni industrijski sindikati so svoje zahteve podprli z vrsto odmevnih stavk, na koncu pa so tudi sami pokazali pripravljenost na kompromis.
Dogovor delodajalcem med drugim daje možnost pogostejšega odločanja za več kot štirideseturni delovni teden, saj po njihovih izjavah to zahteva veliko zaposlenih, ki bi si radi izboljšali dohodek, ali pa tako narekujejo potrebe proizvodnega procesa. Zaposleni v zameno dobijo pravico do zmanjšanja delovnih ur na osemindvajset na teden za obdobje do dveh let, če bi na primer radi bolje skrbeli za majhne otroke ali bolne in ostarele sorodnike. Dogovore iz Baden-Württemberga pogosto prevzemajo v pogajanjih za vseh 3,9 milijona zaposlenih v nemški strojni in električni industriji pa tudi drugod.
Gibljiv delovni čas
»Danes smo postavili temeljni kamen za bolj prožen sistem dela v 21. stoletju,« je bil zadovoljen predsednik združenja delodajalcev nemške strojne in elektroindustrije ME Gesamtmetall Rainer Dulger, katerega del je Südwestmetall. Predstavniki nemških delavcev in delodajalcev bodo rezultate dogovorov ocenili čez dve leti, ko bo bolj jasno, koliko zaposlenih bo želelo izkoristiti krajši ali daljši delovnik, a so delodajalci zadovoljni, da tistim, ki se bodo odločili za krajšega, vsaj ne bo treba plačevati celotne plače. Zagotoviti pa jim bodo morali, da se bodo lahko po preteku tega obdobja vrnili na polni delovni čas.
O poti k modernemu, samoodločujočemu svetu dela je govoril tudi voditelj vplivnega sindikata IG Metall Jörg Hofmann, ki meni, da je bil gibljivi delovni čas predolgo privilegij delodajalcev. Ti bodo morali odslej prevzeti tudi več socialne soodgovornosti: »Lastnina obvezuje!« Zagovorniki ukrepa so prepričani, da je napisan na kožo, po letu 1980 rojeni »generaciji Y«, ki zdaj množično vstopa na trg delovne sile in ki ji je prosti čas pomembnejši od večjega zaslužka. Drugi opozarjajo, da se svet dela tudi sicer hitro spreminja. Nove tehnologije mnogim pisarniškim delavcem že zdaj omogočajo bolj fleksibilno delo, pa čeprav poskušajo ponekod preprečiti fenomen stalne pripravljenosti. Nekatera nemška podjetja že ukrepajo z odklopom strežnikov za službeno komunikacijo, zdaj naj bi pomagali tudi tistim, ki morajo delati v tovarnah, a bi vseeno v nekaterih življenjskih obdobjih radi pridobili nekaj več prostega časa.
Skandinavski način življenja
Zdaj sindikati že več let dosegajo večodstotne poviške, pritisk na višje plače pa bo po mnenju nekaterih pomagal celo Evropski centralni banki, ki čaka na približevanje inflacije dvema odstotkoma.
Za nekatere ekonomiste je to dobro, za druge seveda ne, vsaj pri zagotavljanju bolj prožnega delovnega časa pa se zagovorniki radi zgledujejo pri skandinavskih državah. »Za mnoge je to vprašanje kapitalizma ali socializma, nordijski način življenja pa slavi posameznika, a tudi spodbuja služenje denarja,« je v reviji Forbes dejala Anu Partanen, avtorica knjige Nordijska teorija vsega – v iskanju boljšega življenja. »Gre za kapitalistični sistem, ki je osredotočen na inovacijo.« Če se izplača, seveda dodajajo dvomljivci.
