Tiskane izdaje
Clacton-on-Sea - Referendum o brexitu je zaključena zgodba, še posebno v tistih delih Združenega kraljestva, kjer so volivci lani najbolj odločno podprli izstop države iz Evropske unije. Vzhod Anglije je po svojem evroskepticizmu močno prednjačil pred ostalimi deli države, tu so tudi najbolj odmevala sporočila britanskih evrofobov.
Volilno okrožje Clacton v Essexu, ki leži ob obali polotoka Tendring, je znano po svojih peščenih plažah. Njegov sedež Clacton-on-Sea, popularno letovišče, oddaljeno poldrugo uro z vlakom iz središča Londona, je priljubljeno zlasti med starejšimi. Velik delež upokojenega prebivalstva je ena od stvari, ki ji poročila o v mestu poleg narave najpogosteje omenjajo. To je tudi nekaj, kar naključni obiskovalec zlahka opazi, ko se sprehodi po njegovih širokih ulicah.
Toda Clacton je znan še po nečem. Tu je leta 2014 britanski stranki neodvisnosti (Ukip) uspelo izvoliti svojega prvega in edinega poslanca do sedaj, Douglasa Carswella. Carswell je bil kot konservativec dvakrat izvoljen za predstavnika Clactona, nato pa se pred tremi leti odločil, da izstopi iz stranke in se pridruži Ukipu, ki ga je vodil še en nekdanji torijec, Nigel Farage. Kot razlog za to je navedel željo po dejanskih političnih spremembah v državi, ki jih konservativna stranka pod vodstvom Davida Camerona po njegovem mnenju ni mogla doseči.
Njegov odstop je sprožil vmesne volitve, na katerih je Carswell kandidiral na listi evrofobične stranke in prepričljivo slavil. Clacton je čez noč postal neuradna prestolnica britanskega evroskepticizma, kraj, kjer je brexit začel dobivati svojo obliko, okrožje, ki je povsem upravičeno dvigoval upe nove britanske avantgarde. Vrhunec je prišel dve leti kasneje, ko je 70 odstotkov njegovih volivcev na referendumu podprlo izstop države iz EU.
Ena od glavnih mestnih ulic v Clactonu. Foto: Jure Kosec
Med tistimi, ki so ga glasovali za brexit, je bila tudi Margaret Small, receptorka v eni od lokalnih bolnišnic. Glasovala je tudi za Ukip, toda tako kot pri mnogih drugih se njena lojalnost do stranke ni raztegnila v poreferendumsko obdobje. »Vse kar lahko povem v tem trenutku je, da sem še vedno precej neodločena, kljub temu da so danes volitve. Do sedaj sem glasovala za Ukip ... toda zdi se mi, da bom tokrat podprla konservativce,« je povedala dobrih osem ur pred zaprtjem volišč. Enako razcepljen je Tom Harvey, ki je zaposlen v igralnem salonu ob glavni mestni promenadi. Ne ve, ali bo tokrat odšel na volišče, toda če bi moral, bi izbral konservativce. Ponosno pove, da je glasoval za brexit, »ker tako naprej pač ni več šlo«.
Izgubljanje pomena
Douglas Carswell je aprila letos poskrbel za novo presenečenje in napovedal, da ne bo več kandidiral za parlament ter izstopil iz Ukipa. Povedal je, da je njegovo delo zaključno in da je stranka po uspehu referenuduma o izstopu iz EU izgubila svoj pomen. Še več, napovedal je, da bo na volitvah podprl kandidata konservativcev. Ukip je tako ostal brez svojega edinega poslanca, zraven pa izgubil tudi Carswellove zveste volivce, je v pogovoru pojasnila Anne H. Davis, ena od štirinanjstih Ukipovih svetnikov v Tendringu, lokalnem volilnem okrožju, ki zajema tudi Clacton. Stranka je nato pri izbiranju nadomestnega kandidata storila napako in iz političnih razlogov, namesto enega od znanih in priljubljenih lokalnih obrazov, predlagala Paula Oakleyja, nekoga, za katerega večina ljudi še nikoli ni slišala. To je sprožilo znatno nezadovoljstvo, tako znotraj stranke kot med njenimi volivci, rezultat vsega pa je bilo usihanje Ukipove podpore.
Volišče v Clactonu. Foto: Jure Kosec
»Ironija je, da bo večina od užaljenih volivcev stranke na volitvah podprla konservartivnega kandidata Giles Watlinga, kljub temu da je bil eden izmed tistih, ki niso podpirali brexita,« je dejala Davisova. Večina javnosti po njenih besedah verjame, da je Theresa May sposobna doseči uspeh z brexitom, to pa je ublažilo skrbi glede Watlingove podpore obstanku v EU. Znotrajstrankarske razprtije in prepričanje, da je odločitev o brexitu nepovratna, sta poslabšala položaj Ukipa tudi v primerjavi z drugimi tekmeci. »Stranka bo lahko zadovoljna, če ne bo končala na tretjem mestu za kandidatom laburistov,« je bila odkrita svetnica.
Prava stvar
Nigel Farage, nekdanji voditelj Ukipa, je med volilno kampanjo večkrat obiskal Clacton, v upanju, da bo njegova presenca delovala kot katalizator strankine podpore v okraju. Nazadnje pred tednom dni, ko je izrazil prepričanje, da je stranka še vedno aktualna. »Karkoli se zgodi prihodnji četrtek, ključno vprašanje ostaja, kaj se zgodi čez dve leti. Če Theresa May izpolni svoje obljube v celoti, se bo moral Ukip resno vprašati o svoji nadaljnji vlogi, a mislim, da so možnosti za to zelo majhne,« je povedal v intervjuju za lokalni časnik Clacton Gazette. »Mislim, da se ljudje sprašujejo, ali ji bo uspelo, zato se ponovno obračajo k Ukipu, ker si želijo 'pravo stvar'.«
Priljubljeni evropski poslanec je eden od najbolj zaslužnih ljudi, da se je referendum o EU sploh zgodil. Vsi, ki so in ki niso glasovali za izstop, njegove vloge ne bodo zlahka pozabili. Toda njegova popularnost in popularnost stranke, ki jo je skupaj vodil devet let, do sedaj nista bili povezani. Stranka, z vrha katerega je Farage odstopil po porazu na volitvah leta 2015, že vse od referenduma ne ve, kaj bi sama s seboj. Volivci to vidijo.
»Ukip bi lahko znova postal relevantnen,« verjame Margaret Small, »toda voliti zanje ta trenutek pomeni zapraviti svoj glas.« Tako po njenem prepričanju razmišlja večina ljudi, ki glasujejo predvsem taktično. »Bolj kot za eno od strank glasujejo proti tisti, ki jo ne bi radi videli na oblasti, tudi če se ne strinjajo z vsem, kar predlaga tista, ki ji zaupajo glas.« Takšno razmišljanje, ki Združeno kraljestvo vrača v zlate čase dvostrankarskega sistema, je za Ukip, pa tudi za druge od manjših političnih strank, najslabša možna novica.
