Tiskane izdaje
Osemnajst let po tem, ko je bil na Severnem Irskem dosežen mir, mnoge skrbi, da bi lahko brexit negativno vplival na dosedanji napredek in zanetil nova medetnična trenja. Tako kot pri drugih vprašanjih, lokalno prebivalstvo tudi glede EU nima enotnega mnenja.
»K vragu prihodnost, živela preteklost.« Popularni rek, ki je pred več kot četrt stoletja, sredi krvavega sektaškega konflikta, precej nazorno opisoval splošno razpoloženje na Severnem Irskem, ni več aktualen. Prihodnost se večini prebivalstva zdi bistveno bolj pomembna kot preteklost, neglede na to da prinaša velike izzive. Referendum o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije ima potencial, da odpre stare rane in obrne tok napredka v nasprotno, napačno smer, opozarjajo politiki in strokovnjaki na obeh straneh meje.
Nazaj v prihodnost
Severnoirski mirovni proces se je v marsičem izkazal kot izjemno uspešen. Razhajanja med republikanci in unionisti seveda še vedno obstajajo: trdnost političnega sistema je bila preizkušena lani poleti, ko so trenja med demokratičnimi unionisti (DUP) in stranko Sinn Féin, ki si delita oblast, pripeljala do politične krize. Konsenz je pri marsikaterem vprašanju še vedno težko doseči. Oboroženi boj, ki se je še pred nekaj desetletji odvijal na ulicah mest in vasi, se je preselil na politični parket. Sektaško nasilje je postalo redek pojav. Normalizacija razmer je prinesla tudi zbližanje odnosov med Združenim kraljestvom in irsko republiko.
Morebitni britanski izstop iz Evropske unije bo različno vplival na različne dele države, toda največji učinek bi utegnil imeti ravno na Severno Irsko, kjer poteka edina kopenska meja med Združenim kraljestvom in EU. Nekateri strokovnjaki se denimo sprašujejo, ali ne bi bilo bolje govoriti o »nixitu kot o brexitu«, vsaj kar se tiče ponovnega vzpostavljanja mejnega nadzora. Na to so v zadnjem času opozorili tudi nekateri politiki. Predstavniki proevropskega tabora v negotovosti vidijo resno grožnjo miru in stabilnosti, nasprotna stran pa trdi, da so njihova opozorila pretirana.
Alan Johnson, nekdanji britanski notranji minister, ki vodi laburistično kampanjo za ohranitev Britanije znotraj EU, je prejšnji teden med obiskom Severne Irske izpostavil EU kot zanesljiv vir politične in finančne podpore za vzdrževanje mirovnega procesa, dostop do skupnega trga pa opisal kot pomemben dejavnik pri tkanju vezi med severom in jugom otoka. Podobno povezavo med članstvom v EU in politično stabilnostjo je predstavil tudi Peter Mandelson, nekdanji evropski komisar, rekoč, da je Unija v sodobni irski zgodovini predstavljala »fundamentalno pozitivno stvar«.
Kar se tiče ponovne uvedbe mejnih kontrol, nekdanji idejni vodja laburistov svari pred negotovimi posledicami. »Karkoli bi okrepilo občutek ločenosti med severom in jugom otoka − v fizičnem, ekonomskem ali psihološkem smislu, ima potencial, da škoduje napredku, ki je bil dosežen.« Pri tem ne izključuje možnosti razmaha sektaštva in nasilja, povezanega z njim.
Opozorila, podobna Mandelsonovim, podporniki izstopa iz EU kategorično zavračajo, češ da so pretirana. Toda tudi znotraj njihovih vrst se pojavljajo različni pogledi na vprašanje prihodnosti mejne ureditve. Theresa Villiers, britanska ministrica zadolžena za Severno Irsko in ena od zagovornikov brexita, verjame, da večje spremembe mejnega režima ne bodo potrebne. Toda drugi vplivni člani evroskeptičnega tabora, med njimi Nigel Lawson, nekdanji finančni minister, ponovne vzpostavitve kontrol zaenkrat ne izključujejo.
Sinn Féin razmišlja
Številni politiki, med njimi premier Enda Kenny, so že konec lanskega leta opozorili pred negotovostjo, v kateri bi se znašel severnoirski mirovni proces, če bi se Britanci na referendumu 23. junija dejansko odločili, da izstopijo iz EU. Republikanci iz vrst Sinn Féin so celo prepričani, da bi morali na severu otoka v tem primeru organizirati dodatno glasovanje o združitvi z njegovim južnim delom. Po besedah Martina McGuinnessa, namestnika severnoirske prve ministrice in nekdanjega člana Irske republikanske armade, bi bil takšen referendum nujen z vidika demokratičnosti.
Med unionisti in republikanci, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, dejansko obstaja precejšen razkorak v odnosu do EU. Medtem ko znaten del prvih podpira izstop države iz Unije, večina ostalih pa želi še naprej odstati del osemindvajseterice. Razmerje glasov za in proti članstvu po besedah Leeja McGowana, predavatelja na univerzi Queen's v Belfastu, kaže, kako bi se lahko na Severnem Irskem po referendumu odvil neprijeten scenarij, po katerem bi večina Britancev podprla izstop iz EU, večina Severnih Ircev pa bi se izrekla proti takšni odločitvi.
Takšen razplet, pravi McGowan, bi najverjetneje povečal trenja med prebivalstvom in oživel zahteve po referendumu o združitvi severa ter juga otoka. Trdnost mirovnega procesa bi se nehote znašla pod vprašajem.
