Kamikaze iz »inkubatorja džihadizma« v Bruslju

Skoraj vedno, ko se zgodijo teroristični napadi, se odkrijejo povezave z bruseljsko priseljensko občino Molenbeek.

Objavljeno
16. november 2015 22.05
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Bruselj – Molenbeek je oddaljen le petnajst minut hoje od razkošnega osrednjega bruseljskega trga Grand Place proti severozahodu in šest postaj podzemne železnice od evropske četrti.

Bruseljska priseljenska občina s 95.000 prebivalci je v medijih razglašena za nekakšen inkubator džihadizma. Na prvi pogled ni drugačna od podobnih četrti v večjih evropskih mestih. Po ulicah s trinadstropnimi stavbami z razpadajočim pročeljem se sprehajajo ljudje, ki so priseljenci, največ je Maročanov, ženske vseh generacij nosijo rute. Tam so islamske mesnice, trgovine z napisi arabščini, moški v kavarnah srebajo čaj. Restavracije nosijo imena, kakršno je Grill Riyad Palace. V njihovih izložbah so pečeni piščanci in glave jagenjčkov.

Zloglasni Molenbeek

Ko iz Pariza prihajajo sporočila, da so petkove teroristične napade pripravljali tudi v Belgiji, mislijo na Molenbeek. Po informacijah iz varnostnih služb je bil načrtovalec v ozadju pariškega napada Abdelhamid Abaud. Prihaja iz Molenbeeka in je že nekaj časa v Siriji. Omenjan je bil že januarja po preprečenih napadih v belgijskem Verviersu. Po poročanju belgijskega tiska so trije izmed pariških napadalcev v zadnjem času živeli v Belgiji. Dva sta iz Molenbeeka, eden iz centralne občine Bruselj.

To je bil 20-letni Belgijec Bilal Hadfi. V zadnjem letu je iz Bruslja odšel v Sirijo, kot kamikaza (tako v Franciji imenujejo samomorilske napadalce) se je v petek razstrelil pri stadionu. Ibrahim Abdeslam iz Molenbeeka je končal na bulvarju Voltaire. Njegov brat Salah Abdeslam je na begu. Sumijo ga vpletenosti v napad, saj je najel avtomobil z belgijsko registracijo, najden pa je bil pri dvorani Bataclan. V njem so bili parkirni lističi iz – Molenbeeka. Brata Abdeslam sta francoska državljana. Salah je pred leti delal v Bruslju kot tehnik v mestnem podjetju za javni prevoz STIB.

Po napadih so v Molenbeeku izvedli policijske akcije. V Bruslju je bilo prijetih sedem ljudi, terorizma sta bila obdolžena dva. V ponedeljek je bila v enem od delov Molenbeeka velika racija, skoraj v živo pred kamerami. Iskali so Saleha. Policija poskuša pod točo kritik pokazati, da imajo položaj v Molenbeeku vsaj za silo pod nadzorom. Notranji minister iz vrst desničarskega Novega flamskega zavezništva Jan Jambon kljub temu pravi, da je položaj ušel izpod nadzora in da bi občino morali »počistiti«.

Iz Belgije je odšlo v Sirijo okoli 400 bojevnikov, zgolj iz Molenbeeka 30. Eden od razlogov za težave je razdrobljenost varnostnih organov tako v celotni državi kot v Bruslju, v katerem imajo občine ali nekaj občin skupaj lastne policijske sile. Vlada premiera Charlesa Michela napoveduje nov načrt ukrepanja. Po Verviersu so okrepili varnostne službe. Po ulicah Bruslja in Antwerpna pred ogroženimi stavbami korakajo vojaki z avtomatskim orožjem. A teroristi iz Belgije se spet niso ujeli v mrežo.

»Razlog za radikalizacijo je občutek diskriminiranosti«

To, da so sledi storilcev še drugih terorističnih napadov ali priprav nanje (Charlie Hebdo, vlak Amsterdam–Pariz, Judovski muzej v Bruslju) vodile v Molenbeek, po mnenju županje Françoise Schepmans ne bi smeli zlorabljati za stigmatizacijo občine. »Ljudje prihajajo od drugod. Tukaj so le kratek čas, v tranzitu. Ne znajo niti jezika,« je povedala pred občinsko palačo po minuti molka v spomin na pariške žrtve. Liberalka že petdeset let živi v Molenbeeku in njena družina se počuti povsem varno. A priznava, da je v manjšem delu občine nekaj žarišč džihadizma.

Tudi lokalna krščanskodemokratska političarka Ann Gilles Goris nas je poskušala prepričati, da so razlage o Molenbeeku kot križišču in skrivališču evropskih džihadistov neutemeljene. »Le zelo majhen delež naših muslimanov je radikaliziran. Pogosto je razlog za radikalizacijo občutek diskriminiranosti,« je pojasnila. Nezadovoljna je s politiko belgijske zvezne vlade, ki da ne naredi dovolj v protiteroristični bitki. »Kako naj mi naredimo kaj proti terorizmu? Največ se ukvarjamo s komunalnimi temami. Šola ni dovolj,« je pojasnila.

Prebivalci Molenbeeka vidijo drugačno, bolj črno sliko. Turek, ki se je predstavil kot Murat G., že petnajst let dela v baru La Chupe za rotovžem. Živi v drugem, bolj mirnem delu občine. »Tukaj ni za živeti. Tukaj ne bi svojih otrok nikoli vpisal v šolo. Islamizem in islamistična mentaliteta sta navzoča povsod,« je pripovedoval izza točilnega pulta. »Ljudje pridejo sem, nekaj zaslužijo in gredo naprej,« je pojasnjeval. V primerjavi z drugimi deli Bruslja so najemnine nižje, mesarji imajo nižje cene. Brezposelnost je 30-odstotna, med mladino je še višja.

»Povsem normalen fant«

Murat K. je musliman in hodi v mošejo. Samo v Molebeeku imajo muslimani več kot dvajset verskih objektov. Razlage o skrajnih imamih, ki da radikalizirajo mlade, so po njegovem mnenju napačne. »Vsi so pod nadzorom. Kriv je splet, pa tudi tajne skupine, v katerih se zbirajo skrajneži,« je povedal. V njegovih očeh je položaj vsako leto slabši. »Skrajneži mi redno grozijo,« je povedal in pokazal na police, ki se šibile pod težo steklenic viskija in drugih žganih pijač. »Zakaj, zakaj, zakaj je Molenbeek takšen!? Ne vem,« je sklenil.

Sinoči je na belgijski televiziji RTL nastopil tretji od bratov Abdeslam, Mohamed. Po napadih v Parizu so ga aretirali, osumljen je bil sodelovanja v terorističnem napadu. V ponedeljek je bil izpuščen, saj niso bile odkrite povezave z napadom in za petek zvečer je imel prepričljiv alibi. Pri svojih dveh bratih nikoli ni opazil nobenih znamenj radikalizacije. Eden se je razstrelil, drugi je na begu. Kaj se dogaja z njim, ne ve. »A morate vedeti, da je tukaj odraščal in študiral. To je povsem normalen fant,« je povedal Abdeslam, ki dela kot občinski uslužbenec.