Tiskane izdaje
Tudi ob deseti obletnici v kanclerski palači je Angela Merkel s svojim stvarnim slogom vladanja in nepretenciozno pojavo videti nadvse prepoznavna – in hkrati uganka celo za svoje najbližje politične sopotnike. »Nikoli ni uporabila mojih boksarskih rokavic,« ji je ob petnajsti obletnici prevzema vodstva CDU priznal nekdanji voditelj sestrske CSU Edmund Stoiber. »Old boys« na levi in desni je s pragmatizmom in politiko majhnih korakov premagala šele prva vzhodnonemška krščanska demokratka v kanclerski palači – vsaj do sedanjih kriz, ko njeni odgovori vse bolj skrbijo tudi partnerje.
Angela Merkel je imela tudi veliko sreče, saj je bil njen predhodnik, oče drugega povojnega nemškega gospodarskega čudeža, žrtev lastnega uspeha. Gerhard Schröder je prenovil tedanjo »evropsko bolnico« Nemčijo, a si je s tem prislužil jezo lastne politične baze in sadove Agende 2010 je namesto njega uživala in jih še uživa njegova krščanskodemokratska naslednica. Skorajda ji ne bi uspelo, saj je kot hči vzhodnonemškega pastorja v svoji prvi predvolilni kampanji malo preveč za nemški sredinski okus stavila na liberalne vrednote.
Tesna zmaga jo je izučila in po njej se kanclerka v veliki večini ni nehala vzbujati občutka varnosti in stabilnosti, ki ju je poosebljala doma, če že ne tudi povsod drugod po Evropi, kjer so ji mnogi očitali preveliko strogost do prezadolženih držav. Pet let po njenem izbruhu pa je o evrski krizi vsaj za zdaj le malo slišati, Nemčija je dobro prestala tudi svetovno finančno krizo in nemški volivci so svojo kanclerko nagradili tudi na volitvah 2009 in 2013. V Uniji s sestrsko bavarsko CSU tako kot prvi mandat tudi tretjega vodi v koaliciji s socialdemokrati, svojo drugo vlado pa je sestavila z liberalno FDP.
Sloves skrbne Mutti, zacementiran z izumom glagola »merklovanje« (merkeln) za zelo previdno politično odločanje, pa prikriva nagnjenost nemške kanclerke k občasnim prelomnim odločitvam. Tako je decembra 1999 v časopisu Frankfurter Allgemeine Zeitung obračunala z nekdanjim mentorjem Helmutom Kohlom, obtoženim prikrivanja nezakonitih donacij svoji stranki, in po jedrski katastrofi v Fukušimi postopoma opravlja z domačo jedrsko energijo. Prelomna je bila tudi odločitev za odprtje meje za begunce z Bližnjega vzhoda konec letošnjega poletja, ki je močno razburkala tako nemško kot evropsko javnost. Te zgodovinske sage še ni konec, nasprotno, šele dobro se začenja, Angelo Merkel pa deset let po nastopu najhujše preizkušnje šele čakajo.
Oblast je zanjo le rezultat uspeha
Za 61-letno krščanskodemokratsko prvakinjo Nemčije je vsaj doslej veljalo, da bi lahko ustanovila akademijo uspešnega vodenja ali patentirala svoj slog vladanja. Znanstvenica po izobrazbi je do begunske krize tudi v politiki ohranjala treznost in se zavzemala za postopno reševanje problemov, zdaj pa jo čakajo nove preizkušnje.
Angela Merkel, rojena Kasner, je leta 1986 z magna cum laude obranila doktorsko disertacijo z naslovom Raziskovanje mehanizma razpadnih reakcij s prekinitvijo enojne vezi in preračun njihovih hitrostnih konstant s kvantnokemijskimi in statističnimi metodami in tudi probleme, ki neizogibno nastopajo v političnem vsakdanu voditeljice najmočnejše države Evrope, rada secira na lažje obvladljive sestavne dele ter se loti drugega za drugim. Tako je svojo državo precej obvarovala pred svetovno finančno krizo, z zaslombo svoje konservativne unije CDU/CSU in še posebej finančnega ministra Wolfganga Schäubleja pa je tudi celotno območje evra vodila skozi dolžniško krizo v skladu z načeli dobrega gospodarjenja, ki so se kot takšni izkazali v povojni Nemčiji.
Na dolgih nočnih evropskih ali kakšnih drugih zasedanjih je blestela s sposobnostjo argumentiranja, veliko vztrajnostjo in neutrudnostjo, hkrati pa je trdim argumentom dajala mehki - ženski? - zasuk. V evrski krizi je lovila srednjo pot med strogimi zahtevami za povračilo dolgov in reševanjem Grčije ter drugih problematičnih držav, doma pa je v svojem zadnjem mandatu privolila v številne programe socialdemokratskih koalicijskih partnerjev z najnižjo zajamčeno plačo in delnim nižanjem pogojev za upokojevanje na čelu.
Vse to si je lahko privoščila, saj so Nemčijo, ki se je v evrskem desetletju zadrževala pri plačah in drugih ugodnostih, tudi partnerji spodbujali k večjemu zapravljanju in ker so bile gospodarske številke tako ugodne. Gospodarska rast z gibanjem okrog odstotka ali manj sicer ni eksplozivna, a je solidna in kot takšna pomaga vsej družbi. Ob nastopu Angele Merkel v berlinski kanclerski palači je brezposelnost v državi štela enajst odstotkov, danes je le še šestodstotna, kar pomeni dva milijona manj ljudi pred vrati služb za iskanje dela in nakazovanje nadomestil. Finančni minister Schäuble je lahko že lani naznanil prvi uravnoteženi proračun po letu 1969.
Pod sedanjo kanclerko Nemčija veliko bolj sodeluje tudi v evropski in svetovni zunanji ter celo varnostni politiki. Naslednica morilskega Hitlerjevega režima je dolgo oklevala, potem pa je celo zunanji minister Poljske, ki je grozljivo trpela pod nacističnim škornjem, izjavil, da se nemške neaktivnosti boji bolj od nemške moči. Ta se je zdaj močno povečala na kriznih žariščih Bližnjega vzhoda in Afganistana, kanclerka Merklova pa zaznamuje tudi pogajanja med Rusijo in Ukrajino zaradi vmešavanja prve na vzhodnih predelih druge.
Ob desetletnici vladanja Angele Merkel pa te dosežke ogrožajo nove krize in tako Nemci kot Evropejci še čakajo na prepričljive odgovore na begunsko krizo ter teroristične napade. Po začetnem odpiranju meja zdaj tudi krščanskodemokratska političarka stavi na bolj nadzorovano priseljevanje, a zaradi čustvenega nastopa konec poletja narašča priljubljenost odločnejšega notranjega ministra Thomasa de Maizièra - in strank skrajnega desnega dela nemškega političnega odra. To še posebej skrbi sestrsko bavarsko CSU, kar je lahko kanclerka občutila tudi na pravkar končanem kongresu te stranke.
Angelo Merkel morda čakajo tudi novi gospodarski izzivi, saj afera največjega nemškega in evropskega proizvajalca avtomobilov Volkswagen, ki je izbruhnila zaradi zavajanja pri izpuhih dizelskih motorjev, še ni dosegla dna, nekateri delodajalci pa se že pritožujejo tudi zaradi povišanih stroškov dela. Vsaj za zdaj pa so prva skrb begunci in varnost pred terorističnimi napadi, saj si Nemci ne domišljajo, da jih bodo islamski fanatiki pustili pri miru. Od svoje kanclerke pa pričakujejo enako daljnovidnost in prodornost, kakršno je pokazala v prejšnjih krizah. Mnoge je razburila, ker je vsaj do terorističnih napadov na Pariz poudarjala tudi pozitivne posledice priseljevanja na hitro starajočo se domačo družbo in na prodor zahodnih vrednot na Bližnji vzhod ter v druga krizna žarišča.
Novi zapleti so tako neznanski, da ob deseti obletnici na oblasti nekateri opazovalci ne izključujejo niti njenega umika, po prepričanju njenih življenjepiscev pa ima kanclerka še vedno veliko prednost pred tekmeci: oblast je zanjo le rezultat uspeha. »Kdor misli le na to, kako obdržati oblast, v politiki ne razmišlja dovolj dolgoročno,« je pisal Hajo Schumacher. »Legenda pravi, da je Angela Merkel ubijalka moških, a drži prav nasprotno, njene domnevne žrtve so se že prej uničile same z nepotrpežljivostjo, nečimrnostjo ali obojim. Merklova zna samo vztrajno čakati, da se to zgodi.«
Angela Dorothea Kasner se je leta 1954 v Hamburgu rodila materi učiteljici angleščine in latinščine ter očetu evangeličanskemu pastorju, ki je družino kmalu po rojstvu prve hčere preselil v komunistično Nemško demokratično republiko. Bistra in priljubljena deklica se je z nekaj omejitvami zaradi družinskega pedigreja uspešno vzpenjala po vzhodnonemški družbeni lestvici, svoj sedanji priimek pa je obdržala tudi po ločitvi od prvega moža. Političnega dela se je lotila med razpadanjem komunizma in NDR, zaradi povezanosti številnih vzhodnonemških kolegov z razvpitim ministrstvom za državno varnost Stasi pa je po združitvi Nemčije hitro prevzela pomembnejše vloge tudi v CDU. Vse drugo je zdaj že zgodovina.
