Kaos in krvave glave makedonskih poslancev

Cilj stopnjevanja krize je amnestija za kriminalno vladavino ali uvedba izrednih razmer.

Objavljeno
29. april 2017 14.14
Vili Einspieler
Vili Einspieler

Če EU in ZDA ne bosta odločno ukrepali, bivši makedonski primier Nikola Gruevski ne bo imel razloga, da ne bi še naprej uporabljal vseh sredstev za pokop demokracije v državi. Cilj četrtkovega juriša skrajnežev na sobranje je bil ohranitev oblasti za vsako ceno.

Pogubna bruseljska politika

Globoka politična kriza najbolje ponazarja pogubno bruseljsko politiko na Balkanu, ki je namesto liberalnih in demokratičnih politikov podpirala avtoritarne voditelje, ker je bila pomemnejša stabilnost kot demokracija. Posledica neodločnosti EU bi lahko bila izguba demokracije in stabilnosti, ne le v Makedoniji, temveč v vsej regiji.

V Makedoniji so vse državne institucije strankarske, tudi policija, ki je poslušna bivšemu premieru Nikoli Gruevskemu. Po njegovih ukazih deluje tudi predsednik države Gjorge Ivanov. Zato politične krize ne bo mogoče ustaviti brez odločnega posredovanja EU in ZDA.

Vdor v parlament je kulminacija hajke, s katero Gruevski in njegova nacionalistična VMRO-DPMNE že več mesecev poskušata izzvati medetnične spopade v državi. Sovražna kampanja proti albanski manjšini in »izdajalcem« v makedonskih vrstah naj bi omogočila Gruevskemu, da si v pogajanjih z EU in ZDA izbori amnestijo za kriminalno vladavino. Če scenarij ne bo uspel, lahko Ivanov razglasi izredne razmere in ukine krhko demokracijo.

Zavračanje pomoči od zunaj

Nadaljnji razvoj dogodkov v na pol razdeljeni državi je odvisen tudi od nove parlamentarne večine, ki si prizadeva prevzeti oblast po mirni poti. Če ne bo podlegla provokacijam, se lahko država postopno izvleče iz krize brez večjega prelivanja krvi.

Ivanov je pozval državljane, naj bodo mirni in ne nasedajo provokacijam, lažnim novicam in manipulacijam. Poudaril je, da ni vprašanja, za katero ne bi bilo mogoče najti rešitve z dialogom in skladno z makedonsko ustavo in zakoni ter brez pomoči od zunaj. Po njegovem so poslanci socialdemokratov SDMS in albanskih strank kršili pravila z glasovanjem o novem predsedniku parlamenta.

Njegov poziv na sestanek so zavrnili prvak SDSM Zoran Zaev, Zveza za Albance Zijadina Sele, ki je bil v napadu v sobranju najhuje ranjen, vendar je zunaj življenjske nevarnosti, ter albanski stranki Demokratična unija za integracijo (DUI) in Besa. Zaev je včeraj dejal, da je to bil poskus umora, ki je bil načrtovan v dogovoru s policijo. Napovedal je oblikovanje nove vlade: odgovornost za nasilje je pripisal Gruevskemu, dosedanjemu predsedniku parlamenta Trajku Veljanoskemu, Mitku Čavkovu z notranjega ministrstva ter ­Ivanovu.

Protestniki bodo šli do konca

Ne le da policija ni preprečila skrajnežem vdora v parlament, temveč se je z njimi prijateljsko rokovala. V napadu ni bil ranjen nihče iz DUI, ki je desetletje vladala z VMRO-DPMNE, ker so se pravočasno umaknili. Nemara so bili predhodno obveščeni o načrtovanem napadu. Nekateri skrajneži so nosili maskirne maske, kot orožje pa uporabili skupščinske stole, razne trde predmete in pesti. Posebne enote so posredovale šele po dveh urah. Ko je policija evakuirala poslance SDMS, je proti protestnikom uporabila tudi prisilna sredstva.

Notranji minister Agim Nuhiu je potrdil, da je bilo v nasilnih protestih ranjenih najmanj 109 ljudi, od tega 10 poslancev in več novinarjev ter 22 policistov. Odgovornost za nasilje je pripisal policiji, ki je posredovala prepozno. Zaradi dogajanja v sobranju so že razrešili vodjo javne varnosti na notranjem ministrstvu Mitka Čavkova, ki so mu očitali, da je ravnal po ukazih politike. Gruevski je za proteste obtožil SDSM. Čeprav je obsodil nasilje, je posvaril pred tem, da bi usmerili vso pozornost javnosti na incident namesto na nezakonit poskus izvolitve novega predsednika parlamenta, ki ga je označil za »posilstvo parlamenta«.

Po oceni makedonskih medijev je pred poslopjem sobranja protestiralo več kot 50.000 ljudi, ki so prepričani, da je bila izvolitev Talata Xhaferija protiustavna. Protestniki so se utaborili v šotorih pred parlamentom, medijem in tujim veleposlaništvom pa posredovali izjavo, v kateri so zapisali, da je narod pokazal pripravljenost braniti demokracijo v Makedoniji. In da so pripravljeni iti do konca.

Dolga pot do stabilne vlade

Washington in Bruselj sta podprla izvolitev Xhaferija, ki je postal prvi makedonski Albanec na čelu sobranja. Xhaferi je prepričan, da se bodo razmere umirile. Predsednik albanskega parlamenta Ilir Meta, ki ga je včeraj parlament izbral za novega predsednika države, je poudaril, da je to politični in ne etnični konflikt. Kosovski predsednik Hashim Thaçi je menil, da je glavni okvir za demokratično delovanje Makedonije ohridski ­sporazum.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je izjavila, da je nasilje nesprejemljivo, še posebej v hramu demokracije. Evropski komisar za širitev Johannes Hahn je tvitnil: »V parlamentu ni prostora za nasilje. Demokracija mora iti svojo pot.«

Poročevalec evropskega parlamenta za Makedonijo Ivo Vajgl je poudaril, da je treba ugotoviti odgovornost za nasilje. Po njegovem je to bila predvidljiva naslednja stopnja množičnih demonstracij, ki jih je organizirala in spodbudila VMRO-DPMNE, da bi preprečila miren in demokratičen prenos odgovornosti na novo večino v ­parlamentu.

Vodja delegacije opazovalne misije evropskega parlamenta na parlamentarnih volitvah v Makedoniji Igor Šoltes je ocenil: »Čeprav se situacija na videz umirja, ne moremo biti preveč optimistični, ker bo pot do oblikovanja stabilne vlade še dolga. Očitno se pri tem ne izbira sredstev.« Posebej je opozoril na vlogo mednarodne skupnosti, ki mora reagirati takoj, če se hoče izogniti stopnjevanju napetosti. Dialog mora postati edino orodje in sredstvo za reševanje spora, ne pa uporaba sile, je sklenil Šoltes.