Tiskane izdaje
Vsaka stran vleče v svojo smer: v Barceloni vztrajajo, da bodo 9. novembra na posvetovalnem referendumu glasovali o svoji prihodnosti, v Madridu opozarjajo, da »consulte« ne bo, ker je v navzkrižju z ustavo. Da bi se sporazumeli, se vsaj za zdaj zdi malo verjetno. Časa pa je vedno manj ...
Čeprav je špansko ustavno sodišče pred kratkim, potem ko je po hitrem postopku sprejelo pritožbo španske vlade, začasno zapovedalo, da v Kataloniji ne smejo organizirati posvetovalnega glasovanja in morajo zato tudi ustaviti vse priprave nanj, se je katalonska politika na čelu z Arturjem Masom prejšnji petek odločila, da bo vztrajala pri 9. novembru.
»Gremo naprej, in to skupaj,« je Mas izjavil po več kot 7-urnem usklajevanju z voditelji šestih strank, ki se zavzemajo za neodvisnost in imajo v parlamentu približno tričetrtinsko večino. Sporazumeli so se, da »consulta« bo, čeprav je ustavno sodišče začasno prepovedalo zakon in dekret, ki so ju pred tedni potrdili v katalonskem parlamentu in na osnovi katerih naj bi posvetovalno glasovanje potekalo 9. novembra. Katalonski mediji, VilaWeb na primer, razlagajo, da zdaj regionalna vlada in parlament upata, da bo sodišče upoštevalo tudi njihove argumente (prav tako o pristranosti dveh od 12 sodnikov) in pravočasno umaknilo prepoved. Pričakujejo, da se bo sodišče odzvalo prav tako urgentno, kot se je na pritožbo, ki jo je španska vlada zaradi katalonskega razpisa »referenduma« naslovila nanj 29. septembra ...
Kup vprašanj
Medtem ko katalonska vlada vztraja pri svojem, se postavlja vrsta vprašanj, koliko ji bo pri tem uspelo ostati znotraj zakonitih okvirov španske demokracije: kako bi lahko povsem zakonito, tudi tehnično legalno, izpeljala glasovanje. Se bo naslonila le na katalonski zakon in torej na voljo velikega dela Kataloncev in bo zavestno kršila špansko zakonodajo? Kakšna bo časovnica? Bodo postavili datum, ko naj bi bilo dokončno znano, ali bodo 9. novembra res glasovali? Ni malo takih, ki še vedno verjamejo, da bo moral Artur Mas na koncu razpisati predčasne volitve, ki bodo nekakšen plebiscit o neodvisnosti ... Slišati je tudi, da je vedno več trenj in razprtij znotraj strank, napetosti je ogromno, kajti čas teče hitro.
V katalonskem parlamentu so medtem, te dni, potrdili nadzorno komisijo, ki naj bi bedela nad izvedbo posvetovalnega glasovanja; oblikovanih in potrjenih je tudi 7 podkomisij, ki bodo poskrbele, da se bodo v »volilni« register vpisali tudi glasovalci drugih narodnosti. Španska vlada nasprotuje potezi, češ da pomeni jasno implementacijo zakona in dekreta, ki ju je ustavno sodišče začasno zadržalo. Tudi v vrhovnem državnem tožilstvu so dali odločno vedeti državljanom, da se bodo odzvali na »vse žalitve«, katerih vzrok bi bilo katalonsko osamosvojitveno gibanje, in bodo tako ravnali »proti vsakomur«.
Čeprav je ustavno sodišče začasno prepovedalo uradno kampanjo in vse priprave, je katalonska vlada pred dnevi objavila televizijski oglas, ki govori prav o tem – o prepovedi kampanje in španskem nasprotovanju glasovanju 9. novembra. Naslonila ga je na zakon o avdiovizualnih komunikacijah ...
Velika podpora
Visoki politiki v Barceloni in Madridu se izzivata z drobnimi potezami – vlečeta jih po svoje in tako interpretirata, medtem pa med Katalonci, vsaj sodeč po javnomnenjskih anketah, ves čas narašča podpora glasovanju: naklonjeni so mu, na primer, tudi v 920 od 947 občin, kar pomeni 97-odstotni delež.
Ni zanemarljivo, da so v soboto zagnale »kampanjo« tudi nekatere organizacije civilne družbe – predvsem tiste, ki so stale za množičnimi manifestacijami 11. septembra 2012, 2013 in prav tako letos. Pri Katalonski narodni skupščini (ANC) in Òmnium Cultural so se odločili, da bodo hodili kar od vrat do vrat; več kot 100.000 prostovoljcev že trka na domove Kataloncev in jih sprašuje, kakšno državo bi hoteli imeti. Cilj je menda stopiti v stik z vsemi katalonskimi gospodinjstvi ... Pred dnevi so povedali svoje celo benediktinci iz slovitega Monserrata; pri Barcelona Street Timesu so objavili fotografijo, na kateri stojijo pred samostanom, vsak z belim listom v roki in jasnim sporočilom na njem: Hočem glasovati.
Prepir okrog denarja
Čeprav je bilo pred dnevi, kot so poročale agencije, slišati španskega premiera Mariana Rajoya, kako bi hotel, da bi »ostali skupaj«, in da lahko samo »dialog in zakon uspešno popeljeta iz nastalih razmer«, je Katalonce še dodatno razjezil predlog proračuna za leto 2015: zanje bo nižji (9,5 odstotka španske celote) kot kadarkoli v zadnjih 17 letih in daleč pod maksimumom leta 2003 (skoraj 16 odstotkov). Delež ni, kakor so ogorčeni mnogi, sorazmeren s katalonskim deležem BDP in prebivalstva: znašata 19 in 16 odstotkov španske celote. Denar je sploh tema, zaradi katere se razvnema bes do Madrida.
