Kljub krizi v svetu evropska vojaška pripravljenost šepa

Strokovnjaki predlagajo več obrambnega povezovanja, VB in Francija že klestita stroške s skupno gradnjo letalonosilke.

Objavljeno
29. september 2014 10.45
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin
Berlin – Nemška odločitev za oboroževanje iraških Kurdov velja za zgodovinsko, najeto letalo z orožjem pa je na leipziškem letališču dolge ure čakalo na popravilo in vojaški inštruktorji so v Bolgariji obtičali za več dni. Kako pripravljene so nemška in druge evropske vojske?

Ne gre le za čedalje bolj nevarne fanatike Islamske države, zahodni vojaški strokovnjaki že mesece zaskrbljeno opazujejo tudi polete ruskih vojaških letal v bližini zračnega prostora baltskih držav, ZDA in Kanade. Med njimi so strateški bombniki TU-95, ki lahko nosijo jedrsko bombo, za Nemčijo pa zdaj tudi uradno velja, da ne izpolnjuje svojih obveznosti do zveze Nato. »Boli me, da zvezno vojsko imenujejo staro železo,« je obrambna ministrica Ursula von der Leyen povedala časopisu Bild dam Sonntag. »Drži pa, da so težave v temeljnem delovanju dolga leta potiskali ob stran, ker smo se morali osredotočati na posredovanja v tujini.«

Problemi proizvodnje

Von der Leyenova poudarja, da Nemčija zdaj sodeluje v 17 posredovanjih po vsem svetu in tam vojaki odlično delujejo, tudi z najsodobnejšimi vojaškimi sistemi. Od 56 transportnih letal Transall pa jih zdaj deluje le 24, od 180 oklepnih vozil Boxer le 70, od 22 helikopterjev Sealynx lahko letijo le štirje. Poročajo, da tudi vsa vojaška letala Eurofighter niso pripravljena na morebitne spopade, podobno je z raketnimi sistemi Patriot in drugimi. Šepa tudi proizvodnja nadomestnih sistemov in industrija že štiri leta zavlačuje z dobavami novih transportnih letal A400M, ki naj nadomestijo več kot štiri desetletja stari Transall. Zaradi tako katastrofalnega vojaškega položaja von der Leyenova ta teden po obisku v Iraku ni odšla kot ponavadi k svoji družini v Hannover, ampak je v obrambno ministrstvo sklicala inšpektorje za pehoto, letalske sile in mornarico ter javnosti zagotovila, da bodo težave zdaj res začeli reševati.

Nemčija tudi vodilnim iz vojaške zveze Nato obljublja, da bodo dosegli dogovorjene cilje o tem, kaj lahko v primeru resne krize dajo na razpolago, to pa pomeni več denarja za vojsko, za kar družba ni navdušena. In četudi bi krščanskodemokratska obrambna ministrica ter njena strankarska kolegica kanclerka Angela Merkel še želeli več denarja za vojsko, socialdemokratski koalicijski partnerji temu nasprotujejo. »Ne potrebujemo več denarja, ampak moramo to, kar imamo, pametneje uporabiti,« verjame vojaški izvedenec SPD Rainer Arnold. V nemških vojaških krogih šepetajo celo o maščevanju oboroževalne industrije, ker bi socialdemokratski prvak in podkancler Sigmar Gabriel rad prepovedal izvoz nemškega orožja zunaj držav zveze Nato. Težave z industrijo orožja so v Nemčiji seveda starejše od sedanje vladne koalicije.

Medtem transatlantska vojaška zveza načrtuje krizne enote, ki bodo lahko v nekaj dnevih posredovale v vzhodni Evropi in drugje, zato bo morala tudi Nemčija hitro rešiti svoje obrambne pomanjkljivosti. In ne le Nemčija, saj vojaški strokovnjaki domnevajo, da brez zaledja ameriške vojske v zvezi Nato vsa Evropa ne bi bila sposobna obrambe pred dovolj močnim nasprotnikom. Po navedbah portala Global Firepower Index je nemška vojska po pripravljenosti in oborožitvi še vedno sedma na svetu in od evropskih sta pred njo le Francija in Velika Britanija. Italija ima s 320.000 vojaki sicer največjo aktivno vojsko v Evropi, a je na omenjenem indeksu šele na 12. mestu, Poljska s svojimi 515.000 rezervisti šele na 18. Nemčija ima 183.000 aktivnih vojakov in 145.000 rezervistov.

Nesmiselno drobljenje

Strokovnjaki ocenjujejo, da so poljski tanki Obrum PL-01 že kakovostnejši od nemških Leopardov, in tudi sicer je Nemčija po številu tankov šele na 38. mestu v svetu. Država nima letalonosilk (ima jo celo Španija) in prav tako pri vojaških ladjah stoji za Poljsko, Italijo in Francijo, po potrošnji za obrambo pa je z 1,29 odstotka BDP v Natu šele na 14. mestu. (Slovenija je bila po Natovih podatkih lani z 1,1 odstotka nekaj mest nižje.)

Nemška opozicija opozarja, da 32 milijard evrov ni malo denarja, pri Natu pa pričakujejo, da bo Nemčija vojaško porabo povečala na dva odstotka BDP. Da se evropske države pri obrambi ne bi naslanjale na Američane, strokovnjaki predlagajo več povezovanja. »Absurdno je, da je v Evropi 16 proizvajalcev oklepnih vozil, šest vojaških letal in še več proizvajalcev vojaških ladij. ZDA, Rusija ali Kitajska si ne bi privoščile takšne razdrobitve,« opozarja podpredsednik evropskega parlamenta Alexander Lambsdorff. Mogoče bo pomanjkanje sredstev pomagalo vsaj pri tem? VB in Francija že krčita vojaške stroške s skupno gradnjo nove letalonosilke.