Tiskane izdaje
Bruselj – Večja pripravljenost Nata na ogroženost vzhodnih članic zavezništva, zaostrovanje sankcij proti Rusiji, pomoč Ukrajini, prizadevanje za boljšo energetsko varnost in poskusi diplomatskega reševanja konflikta so osrednji stebri odziva Zahoda na ravnanje Kremlja v ukrajinski krizi.
Ne glede na prekinitev ognja v vzhodni Ukrajini, ki je še vedno krhka in se lahko hitro konča, Unija vztraja pri politiki sankcij proti Moskvi. Nezaupanje do ravnanja Kremlja ostaja veliko, tudi ponujeno premirje bi utegnilo biti le taktika Vladimirja Putina. Priprave na zadnji sveženj ukrepov so visoki diplomati Unije končali konec tedna med vrhom Nata v Walesu in začetkom premirja. Predvidoma bodo uradno potrjeni danes. Če bi se izkazalo, da je v ozadju Putinovega ravnanja res prizadevanje za stabilizacijo razmer, bi bile sankcije pozneje lahko ublažene.
V novem svežnju gospodarskih sankcij Unija vztraja pri ukrepanju na področjih, ki so že bila tarča prvih ukrepov, sprejetih konec julija. Usmerjene so proti ruskim državnim bankam, naftnim družbam in orožarski industriji. Denimo, postavili bi še strožje omejitve pri zadolževanju bank na evropskih finančnih trgih, saj te ne bi več mogle ponujati niti kratkoročnih obveznic. Tako bi se že tako opešano gospodarstvo in državna blagajna morala spopasti z višjimi stroški financiranja.
Še bolj omejeno naj bi bilo poslovanje z Rusijo na področju tako imenovanih dvojnih tehnologij, ki se uporabljajo v civilne in vojaške namene. Tudi izvoz tehnologij za črpanje nafte naj bi bil še bolj omejen. Na muhi sankcij proti podjetjem v državni lasti je tudi Gazpromova naftna družba Gazprom Neft. Na vojaškem področju naj bi sankcije še vedno veljale le za prihodnje orožarske kupčije, a Francija se je pod hudim pritiskom odločila, da bo zamrznila izročitev prve od dveh vojaških ladij mistral za prevoz helikopterjev.
Cilj novih sankcij je še okrepiti njihovo delovanje, s ciljem doseči, da bo Rusija začela drugače ravnati v Ukrajini. Njihov učinek na članice in gospodarske panoge naj bi bil enakomeren. Ukrepi bodo podkrepljeni z razširitvijo seznama posameznikov (na njem je že skoraj 100 ljudi), ki ne bodo več smeli potovati v Unijo. Njihovo premoženje naj bi zamrznili. Na seznamu okoli 20 oseb bodo tako novi voditelji v Donbasu in vlada na anektiranem Krimu kot tudi odločevalci v Rusiji in oligarhi.
Nezadovoljstvo izrazili
Moskva, ki razume sankcije kot pomoč »vojnim hujskačem« v Kijevu, napoveduje protiukrepe. Kot odgovor na julijske sankcije je Rusija sprejela prepoved uvoza več skupin živil iz EU. Največ strahov je sicer pred zimo na energetskem področju. Tako pri evropskem komisarju za energetiko Güntherju Oettingerju pripravljajo stresne teste, s katerimi naj bi ugotavljali ogroženost članic glede oskrbe s plinom. Ker Moskva s prodajo plina Evropi na veliko polni državno blagajno, je zaprtje pip skoraj neverjetno, večja nevarnost za del članic je, če bi bil pozimi ustavljen tranzit čez Ukrajino.
To bi najbolj prizadelo vzhodne članice, predvsem tiste, ki so (skoraj) povsem odvisne od ruskega plina. V primerjavi z zimo 2009, ko je ukrajinsko-ruski spor o ceni ustavil pretok plina in so države, kot so Makedonija, Bolgarija in Srbija, ostale brez njega, so razmere letos boljše. Po mili zimi so skladišča polna, zgrajenih je bilo več povezav znotraj Evrope, na več plinovodih je po novem zagotovljeno pretakanje plina v obe smeri. Po študiji nemškega inštituta RWI bi ob popolnem zaprtju ruskih pip v prvih treh mesecih imeli težave le Finska in Poljska.
Ruski protiukrepi so doslej prizadeli kmetovalce in proizvajalce živil. Sankcije, sprejete 6. avgusta, so bile usmerjene na sadje, zelenjavo, mlečne izdelke, meso, ribe. Rusija je z 10-odstotnim deležem za ZDA drugi največji trg evropskih proizvajalcev kmetijskih in prehranskih izdelkov. Lani jih je bilo v Rusijo izvoženih za 11,8 milijarde evrov, s sankcijami je prizadetega manj kot polovica (43 odstotkov) tega izvoza. Bolj kot neposrednega učinka sankcij se v Bruslju bojijo znižanja cen kmetijskih izdelkov, ki jih je po uvedbi sankcij na trgu preveč.
Po izračunih evropske komisije bi ukrepi lahko prizadejali škodo v višini 5 milijard evrov in znižali prihodke 9,5 milijona ljudi. Dosedanji odzivi predvidevajo pomoč, kot so odškodnine za zastonj razdeljene kmetijske izdelke (šolam, bolnišnicam, siromašnim ...), ali spodbude promociji prodaje. Gospodarski učinki vseh doslej sprejetih sankcij so za EU še obvladljivi, toda nadaljevanje spirale sankcij in daljša trgovinska vojna z Rusijo bi za Evropo, njeno krhko okrevanje in načrtovane investicije podjetij utegnila biti čedalje večje tveganje.
