»Ko vidimo politike, prekrite s krvjo, je ljudi strah«

O nasilju v parlamentu v Skopju in vse globlji makedonski politični krizi smo se pogovarjali z novinarko Meri Jordanovsko.

Objavljeno
28. april 2017 18.34
MACEDONIA-ELECTION/
Mo. B.
Mo. B.

O razmerah v Makedoniji, ki je najmanj od decembrskih volitev ujeta v ostro politično krizo, in sinočnjem nasilnem incidentu v makedonskem parlamentu, v katerem je bilo ranjenih več kot sto ljudi, smo se pogovarjali z makedonsko novinarko Meri Jordanovsko. Prepričana je, da si želi stranka VMRO-DPMNE ostati na oblasti zato, da ji ne bi bilo treba odgovarjati za tisto, kar so njeni politiki počeli v času, ko so vodili državo.

Kako vi razumete dogajanje Makedoniji? Kaj se je pravzaprav včeraj zgodilo v Skopju?

Vladajoča stranka VMRO-DPMNE je na oblasti že enajst let in v tem obdobju so se kopičile obtožbe o korupciji, organiziranem kriminalu, zlorabi proračunskega denarja ... Zdaj pri njih ne gre več le za vprašanje, ali bodo ostali na oblasti, ampak ali bodo ostali na svobodi.

Kar se je včeraj zgodilo v Makedoniji, je bilo pričakovano, saj so razmere že dolgo napete, politična kriza se vleče in pričakovati je bilo, da se bodo napetosti stopnjevale. A osebno nisem pričakovala, da bo toliko krutosti, da bodo napadeni novinarji, da bodo ljudje vdrli v parlament, javno zgradbo ... Da lahko nekdo, čeprav je tam policija, preprosto vstopi v sobranje in napade poslance.

Kdo so protestniki, ki vztrajajo pred parlamentom in so včeraj za več ur zavzeli parlament?

Protestniki, ki protestirajo že dva meseca, sami sebe imenujejo Iniciativa za združeno Makedonijo. Tam je veliko članov stranke VMRO-DPMNE, visokih uradnikov, mnogo ljudi, ki protestira za VMRO-DPMNE in proti SDMS. Med njimi so tudi ljudje, ki mislijo, da bo Makedonija nenadoma postala dvojezična država, čeprav v resnici že zadnjih 15 let povsod naletite na dva jezika. Zmotno so prepričani, da bodo Makedonci izgnani iz države in da bo to postala albanska država. V ozadju je torej etnično vprašanje.

Med nasilnimi protetsniki so tudi ljudje, ki se borijo proti sovražniku, ki ne obstaja. Foto: Dragan Perkovski/AP

Med protestniki so zelo jezni ljudje, rasisti, ljudje, ki mislijo, da bo nekdo ukradel Makedonijo. Tu so, da bi zaščitili državo pred sovražnikom, ki pa ne obstaja. Čeprav pravijo, da hočejo veliko državo dveh narodov, v resnici nočejo, da bi bili Albanci del te države, del te vlade. A tako je že od leta 2011, Albanci so bili vedno v vladi. Torej se borijo proti prihodu nečesa, kar že obstaja. 

Mislite, da je rešitev politične krize v Makedoniji mogoča brez pomoči oziroma pritiskov od zunaj, denimo EU in ZDA?

Mislim, da je pomoč Evropske unije zelo pomembna, a za zdaj ne vidim, kako bi lahko pomagali, razen da spodbujajo Makedonijo, da sestavi novo vlado. Zelo pomembno pa je, da spremljajo razmere, da vedo, kaj se dogaja. Zato, da lahko ukrepajo, ko je to pomembno.

V protestih je bil poškodovan tudi vodja Socialdemokratske stranke Zoran Zaev. Foto: AFP

Po četrtkovem incidentu in stopnjevanju napetosti v zadnjih mesecih je bilo nemalokrat slišati, da je država na robu državljanske vojne. Kako komentirate tovrstne navedbe?

To straši ljudi, a [državljanska vojna] ni nekaj, kar bi si bilo nemogoče predstavljati. Razmere so zelo napete, Makedonci in Albanci se vsakodnevno prerekajo zaradi političnih zadev. Včeraj smo videli toliko krvi v parlamentu, zgradbi, ki je zelo pomembna institucija. Ko vidimo politike, prekrite s krvjo, je normalno, da je ljudi strah. Mislim, da politične stranke vendarle ne bodo dopustile, da pride do tega, a si ob teh razmerah kaj takega ni tako težko predstavljati.

Kolikšno je sploh še zaupanje ljudi v institucije, v državo?

Makedonija je zdaj zelo razdeljena. So ljudje, ki ne zaupajo nobeni instituciji, in so ljudje, ki zaupajo institucijam v rokah stranke VMRO-DPMNE. Osebno jim ne zaupam, saj ima VMRO-DPMNE povsod vpliv. Državne institucije so v njihovih rokah. Običajni državljani zelo težko najdejo pravico na kateri koli ravni, saj če nisi član stranke VMRO-DPMNE ali njen podpornik, nimaš možnosti, da dosežeš karkoli. Obravnavajo te kot sovražnika te države in ne državljana.

Eno izmed gonil trenutne krize je, da se VMRO-DPMNE prejšnjega premiera Nikole Gruevskega ne more sprijazniti z izgubo oblasti. Foto: Ognen Teofilovski/Reuters

Kakšna je po vašem rešitev za to politično krizo? Bi še ene volitve karkoli spremenile?

Mislim, da je izvolitev predsednika parlamenta šele prvi korak, najlažji korak, zdaj so na vrsti naslednji, veliko bolj zapleteni. Razmere so zelo zapletene, a imam upanje v sporočila EU, da čestitajo ob izvolitvi novega predsednika parlamenta in pozivom, da bi bilo treba hitro sestaviti vlado. Resnično upam, da bo šlo tako kot mora iti in da ne bo novih volitev, le zato, ker ena stranka noče prepustiti oblasti.

Mislim, da je podpora VMRO-DPMNE vse manjša in tudi njihovi zadnji govori so govori s položaja opozicije. Mislim, da počasi dojemajo, da postajajo opozicija, to je dober znak, da vedo, da ne morejo ostati na oblasti za vedno.

Je torej rešitev blizu? Je pričakovati umirjanje razmer?

Izvolitev predsednika parlamenta je le prvi korak. Končna rešitev je daleč, bojim se, da bodo novi incidenti, da ne bodo predali oblasti tako preprosto. Imajo celo vojsko ljudi, ki je pripravljena storiti vse, da VMRO-DPMNE ostane na oblasti. Mislim, da bo prihajajoče obdobje najbolj kritično.