Tiskane izdaje
Berlin – Le nekaj dni pred vrhom G7 v bavarskem Elmauu je spet v ospredju grško vprašanje. Gostiteljica, nemška kanclerka Angela Merkel, je v ponedeljek povabila francoskega predsednika Françoisa Hollanda in predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja na pogovore o digitalizaciji, a so dolgo v noč iskali rešitev za prezadolženo državo.
Grški premier Aleksis Cipras je pospremil berlinski vrh s člankom v Le Mondu, v katerem je obsodil »napake« minulih petih let. Po njegovem prepričanju se je prav zaradi njih brezposelnost v Grčiji povečala na 28 odstotkov, med mladimi celo na 60, povprečni dohodek je padel za 40 odstotkov, družbena neenakost pa se je povzpela na najvišjo stopnjo v Evropski uniji. Še več, grški dolg je zrasel na 180 odstotkov bruto domačega proizvoda, gospodarstvo pa ostaja ujeto v negotovost. Petindvajsetega januarja, ko je na volitvah zmagala Siriza, so zato Grki po besedah njenega voditelja pogumno izzvali »enosmerno ulico neusmiljenega memorandumskega varčevanja«, ki škodi Evropi.
Cipras je objavil svoje mnenje v francoskem časopisu, a je bilo namenjeno tudi Nemčiji, ki jamči za večji del grškega reševanja, med njimi najbolj kanclerki Angeli Merkel. Ta je v minulih tednih revolucionarnemu grškemu vodstvu ponudila roko razprave, če že ne sprave pod njihovimi pogoji, in medtem ko finančni minister Wolfgang Schäuble v prevelikem popuščanju vidi slab zgled za druge evrske države, kanclerka upošteva tudi geostrateški vidik. Konec minulega tedna je odšel v Moskvo na pogajanja o morebitnem grškem delu napovedanega »turškega« plinovoda grški minister za energijo Panajotis Lazafanis.
Morda pa kanclerka posluša tudi predsednika evropske komisije Junckerja, ki ne verjame, da bi se z izstopom Grčije iz evrskega območja njihove težave in skrbi zmanjšale, saj lahko začnejo naraščati dvomi o skupni evropski valuti. Nemška kanclerka in francoski predsednik sta se z grškim premierom v nedeljo pogovarjala po telefonu. Kot običajno so iz kanclerske palače povedali, da so bili pogovori konstruktivni, Cipras pa se je pred tem kar 8 ur pogovarjal s pogajalci. Tudi včeraj so pogovori potekali globoko v noč in še po koncu Delove redakcije.
Medsebojno
Evropski komisar Günther Oettinger, sicer nemški krščanski demokrat, je že prej izjavil, da je grška državna blagajna prazna in vlada ne plačuje več računov za obrtnike in dobavo. A tudi Oettinger ni izključil dogovora do konca tedna o reformni agendi, ki bo omogočila nakazilo zadnjega obroka iz sedanjega grškega reševalnega programa v višini 7,2 milijarde evrov, pa čeprav je poudaril, da so se doslej dogovorili le o nekaj točkah. »Premika se pri pogajanjih o reformi davka na dodano vrednost, pri osrednjih temah trga delovne sile in pokojninskega sistema pa so razlike še vedno velike.«
Cerar: Premier Cipras me je razočaral
V Nemčiji se nekateri sprašujejo, ali se bodo upniki po morebitnem dogovoru začeli pripravljati na nov odpis dolgov, za kar bi seveda potrebovali privolitev vse bolj razburjenega bundestaga. »Ciprasova nehvaležnost moti Slovenijo,« nemški Die Welt navaja tudi nezadovoljstvo slovenske vlade. »Še nedavno je bilo videti, da bo treba reševati tudi Slovenijo, a se je rešila sama in s tem pomagala tudi Atenam. Zdaj se premier pritožuje zaradi grške nehvaležnosti.« Novinarka Silke Mülherr iz Ljubljane navaja slovenskega premiera Mira Cerarja: »Grški premier Cipras še ni prišel k meni, gre v Berlin ali Pariz.« Pri tem Slovenija jamči za kredite in varščine v višini 1,55 milijarde evrov ali 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda države, kar je sorazmerno več celo od Nemčije in Francije, ki jamčita z 2,4 odstotka svojega BDP. »Premier Cipras me je razočaral. Zelo težko pred Slovenci upravičujem črtanje grških dolgov, ko pa je polovica moje države manj razvita od Grčije.«
»Nekdanja zgledna država« Slovenija je naredila, kar bi si številni evropski opazovalci želeli od Grčije: proračunsko disciplino in solidno reševalno politiko. »V Evropi veljajo pravila, ki bi jih bilo treba tudi uresničevati,« meni Cerar. On in njegova predhodnica Alenka Bratušek sta predpisala skrajno terapijo, ki že kaže rezultate, slab položaj največjih bank je korigiran. »Smo na dobri poti,« Die Welt navaja tudi viceguvernerko slovenske centralne banke Stanislavo Zadravec. Bančni sektor bo letos spet ustvarjal dobičke, bruto državni proizvod pa je lani porasel za 2,6 odstotka in letošnje napovedi so še višje. Direktor urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle sicer meni, da smo šele na začetku procesa ozdravitve, slovensko gospodarstvo, ki živi od izvoza, je odvisno tudi od svetovne rasti, lahko pa ga prizadene tudi morebiten izstop Grčije iz evrskega območja.
Medtem pa na premiera Ciprasa pritiskajo tudi v lastni stranki, zaradi protestov levega krila Sirize grška predstavnica v Mednarodnem denarnem skladu ne bo Elena Panaritis, ki velja za strokovnjakinjo zmernih stališč.
