Konec iluzij za Grčijo

Jutro po eni najbolj burnih grških noči v zadnjih letih je iz Aten odgnalo še zadnje iluzije, da je uničujočo varčevalno politiko mogoče zaustaviti znotraj obstoječega političnega sistema. Parlamentarna podpora dogovoru s posojilodajalci je okrepila opozicijo in (močno) oslabila vlado.

Po dolgi noči, ki so jo zaznamovali ulični neredi in razočaranje, katerega psihološke in sociološke posledice bodo velikanske, se je predsednik grške vlade Aleksis Cipras pripravljal na spremembo v Sirizini vladi, v kateri sicer sodelujejo tudi nacionalisti iz vrst Neodvisnih Grkov (Anel). Večina ključnih ljudi Sirize – med njimi tudi minister za energijo Panajotis Lafazanis, predsednica helenskega parlamenta Zoe Konstantopoulou in odstopljeni finančni minister Janis Varufakis – so glasovali proti dogovoru in s tem izrazili jasno nezaupnico predsedniku svoje stranke in vlade. Proti dogovoru je glasovalo kar 32 Sirizinih poslancev, šest se jih je glasovanja vzdržalo.

Aleksis Cipras v tonu poraženca

»Strinjam se, da so finančni ukrepi ostri in da ne bodo koristili grškemu gospodarstvu, a bil sem jih prisiljen sprejeti,« je Cipras tik pred glasovanjem nagovoril poslance in dodal, da je dogovor sprejel, »ker bi bil kaotičen bankrot še bolj katastrofalen«. Zvenel je kot poraženec.

Velika politična ironija je, da je Cipras, sicer le kratkoročno, preživel s podporo strank (Nova demokracija, Pasok in To Potami), ki so bile sicer zadnja leta njegove največje tekmice in nasprotnice, hkrati pa je v ključnem trenutku za grško politično in ekonomsko prihodnost izgubil podporo svojih najtesnejših sodelavcev. Že včeraj je bilo v Atenah mogoče celo slišati, da bodo »uporni« Sirizini poslanci in jedro strankinega komiteja, ki se je že v sredo večinsko postavilo proti podpori tretjega varčevalnega memoranduma, kmalu začeli ustanavljati novo stranko, katere cilj bo nadaljevanje boja proti varčevanju in spreminjanju Grčije v državo tretjega sveta. Proti politiki, ki jo je predsednica parlamenta Zoe Konstantopoulou v svojem čustvenem nagovoru v sredo pozno zvečer označila za socialni genocid.

Za zavarovanje vrednot

»Upoštevajoč svojo vest, moramo braniti tiste reči, ki so svete, brezčasne in se o njih ne da pogajati; to so zakoni in pravice ljudi in družbe. Zaščititi moramo dediščino tistih, ki so dali življenja za našo svobodo. Poskrbeti moramo za prihodnost mladih in prihodnjih generacij človeške civilizacije. Zavarovati moramo neodtujljive vrednote, ki določajo našo osebno in kolektivno eksistenco,« je med tem, ko so pred parlamentom letele molotovke in so posebne policijske enote obračunavale s protestniki kot v časih najhujšega uličnega nasilja v letih 2009–2012, dejala Konstantopouloujeva.

Takojšnja akcija skoraj nemogoča

Za sprejetje novega varčevalnega memoranduma je glasovalo 229 od 300 poslancev helenskega parlamenta. Grška vlada je – v dogovoru s trojko posojilodajalcev – nekatere izmed »pogojevanih« reform za dodelitev pomoči prisiljena začeti izvajati takoj, med drugim dvig davka na dodano vrednost. A v trenutnih razmerah, ko so banke še vedno zaprte, ko je gospodarstvo celostno nelikvidno in ko se napovedujejo radikalne spremembe v vladi, se zdi »takojšnja akcija« skoraj nemogoča, čeprav so med zaključkom naše redakcije iz Frankfurta, kjer je sedež Evropske centralne banke (ECB), prihajali signali, da utegne Grčija že danes dobiti približno sedem milijard »premostitvenega posojila«.

Če kaj, potem izčrpana in poražena Grčija zdaj potrebuje nekaj časa, da ponovno zadiha. Politično, ekonomsko in družbeno.