Tiskane izdaje
Haag – Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije s sklepno slovesnostjo zaznamuje konec dela po 24 letih. Prvo sodišče za vojne zločine, ki so ga ustanovili ZN, je na zatožno klop pripeljalo nekaj najodgovornejših za vojne zločine in prispevalo k razvoju mednarodnega prava, a v regiji niso vsi zadovoljni.
Varnostni svet ZN je sodišče s sedežem v Haagu ustanovil soglasno 25. maja 1993 kot odgovor na množične zločine v BiH in na Hrvaškem, ki sta bili še v vojni. To je bilo prvo mednarodno sodišče za vojne zločine od nürnberških in tokijskih procesov po drugi svetovni vojni. Prvo obtožnico je izdalo novembra 1994, prvo sojenje se je začelo maja 1996.
Od 161 obtožencev, med katerimi so bili predsedniki vlad in držav, visoki vojaški poveljniki in policijski častniki, ministri, jih je 90 obsodilo. Zadnjo obtožnico so haaški tožilci vložili 31. decembra 2004, zadnjo sodbo pa je sodišče izreklo 29. novembra letos v dramatičnih okoliščinah, ko je bosanski Hrvat Slobodan Praljak v sodni dvorani z zaužitjem strupa izvedel samomor.
Zbrane na slovestnosti je nagovoril tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Gueterres. Foto: Phil Nijhuis/AP
Na sodišču, ki je obravnavalo vrsto zločinov proti človečnosti, genocid ter vojne zločine in kršitve ženevskih konvencij, so sojenja potekala skupno skoraj 11.000 dni. Nastopilo je 4650 prič.
Kot prvo mednarodno sodišče je maja 1999 obtožilo kakega aktualnega predsednika države − jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića za zločine na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu med letoma 1991 in 1999. Še pred izrekom sodbe je ta sicer v priporu leta 2006 umrl.
