Tiskane izdaje
»Rusija lahko najverjetneje pričakuje novo fazo v vojni sankcij,« je pred dnevi napovedal ruski analitik Fjodor Lukjanov. Te so kljub dosedanji uradni ruski mantri o neučinkovitosti škodljive, je priznal ruski predsednik Vladimir Putin. Včasih pa za koga tudi koristne: denimo za ameriški izvoz ali rusko kmetijstvo.
Kakor je Putin pred dnevi povedal po srečanju voditeljev držav iz skupine Brics (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika) v indijski Goi, so sankcije neučinkovite, saj z njimi »kaznovalci« nikoli ne dosežejo svojih namenov, Zahod pa jih ne uvaja zaradi posameznih problemov, kakor je jugovzhodna Ukrajina, ampak zato, da bi omejil vpliv Rusije, saj mu ni všeč, da ta postaja vse močnejši igralec na mednarodnem prizorišču. »Tudi brez Ukrajine bi našli kak drug izgovor,« je dodal dolgoletni ruski voditelj. Reševanje mednarodnih problemov zahteva popuščanja in kompromise, »naši ameriški partnerji« pa so po Putinovih besedah v zadnjih 15 oziroma 20 letih razvili poseben slog »pogovarjanja«, ki se ga ne morejo odvaditi: niso pripravljeni na kompromise, vsiljujejo svojo voljo in si skladno s svojo logiko »kdor ni z nami, je proti nam« »izmišljajo metode, s katerimi hočejo vse okoli sebe prisiliti, da se z njimi strinjajo«. A tako jim ne bo uspelo, je dodal ruski predsednik.
»Washington širi seznam izgovorov«
Vojna sankcij se ne bo končala, je prepričan profesor Lukjanov. V komentarju za Rosijsko gazeto je zapisal, da bo Washington le še širil seznam izgovorov za nadaljevanje kaznovalne politike do Rusije: najsibodo »vojni zločini« v Siriji, hekerski napadi »z odobritvijo ruske države« ali »zastoji pri uresničevanju minških sporazumov«. Po Lukjanovih besedah trenutno ni jasno le to, koliko bo Evropska unija, ki je razcepljena »tako med članicami kot znotraj samih članic«, še zvesto sledila politiki svoje čezatlantske zaveznice.
»EU je s sankcijami izgubila«
Ko sta Washington in Bruselj začela zaradi ukrajinske krize uvajati sankcije proti Rusiji, ta s povračilnimi ukrepi Zahodnjakom ni mogla recipročno omejiti dostopa na finančne trge ali prepovedati izvoza industrijskih proizvodov, ampak je načrtno ukrepala tam, kjer »jim je povzročilo probleme«, kakor je v Goi povedal Putin. Ker so bile zaradi ruske prepovedi uvoza evropskih kmetijskih izdelkov najbolj prizadete članice EU, ki je imela z Rusijo desetkrat večjo menjavo kot ZDA, se je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova februarja spraševala o racionalnosti politike Bruslja. »Boljše mnenje sem imela o evropski politiki, mislila sem, da je močnejša. Jasno je, da jih ZDA pritiskajo, a tem pritiskom ne bi smeli popustiti,« je povedala v pogovoru za ruski časnik Argumenti i fakti. Razkrila je tudi razlog, zakaj je bil Bruselj neumen, ker je popustil: »EU je s sankcijami izgubila, ZDA pa so pridobile. Te so zahtevale izolacijo Rusije, hkrati pa z njo povečale trgovinsko menjavo. Medtem ko so se odnosi z našimi naravnimi partnerji iz Evrope vrnili desetletja nazaj v zgodovino, so Američani z druge strani oceana izboljšali trgovinsko sodelovanje. Fantastično! Sami zaključite, kdo ima od tega koristi.«
Njene izjave, ki so temeljile na uradnih statističnih podatkih iz prejšnjega leta, vodilni zahodni mediji niso hiteli povzemati. A če je bil dvom do »ruske propagande«, ki ga je domnevno širila uradna govorka Moskve, še opravičljiv, ni jasno, zakaj so nekaj mesecev kasneje tako malo pozornosti posvetili poročilu ameriške agencije Bloomberg, ki je na podlagi svežih podatkov iz letošnjega prvega četrtletja ponovilo njene ugotovitve. Izjave Saharove, da se je ameriški izvoz v Rusijo povečal, sicer niso resnične, saj je upadla tudi ruska menjava z ZDA, a precej manj kot z EU, v zadnjih dveh letih, odkar je Washington na čelu »globalne sankcijske vojne« proti Moskvi, pa je ZDA uspelo prehiteti Turčijo, Japonsko, Poljsko in Južno Korejo ter postati peti največji trgovski partner Rusije med državami, ki niso bile del nekdanje Sovjetske zveze. »Medtem ko članice EU nosijo glavno breme trgovinske vojne − zaradi sankcij in protisankcij se je dvostranska trgovina med blokom in Rusijo zmanjšala za okoli sto milijard evrov − ameriške družbe na čelu z Boeingom, Cargill Inc. in Yum! Brands Inc. dolgoročno vlagajo in prevzemajo tržne deleže,« sta zapisala novinarja Bloomberga.
Čeprav so v Moskvi to težko priznali, so zahodni ukrepi tudi Rusiji prizadeli škodo. »Tako radi kot mantro ponavljamo, da imajo razvpite sankcije le majhen učinek. A ga imajo,« je izjavil Putin. Ta se po njegovih besedah najbolj občuti pri omejitvi tehnološkega uvoza, kar povzroča izgubo tako ruskemu kot globalnemu gospodarstvu v celoti. Toda s trgovinsko vojno med EU niso imeli koristi le Američani, pripomogla je tudi razvoju ruskega kmetijstva. »Sankcije smo izkoristili, da smo uvedli nekatere protiukrepe. In poglejte, kaj se je zgodilo: čeprav sta BDP in industrijska proizvodnja padala, je kmetijska proizvodnja vsako leto zrasla za 3,6 odstotka,« je rekel ruski voditelj po zasedanju Bricsa. Dodal je, da je država priskočila na pomoč kmetom, v Rusiji, kjer so še do pred kratkim morali uvoziti okoli 1,4 milijone ton piščančjega mesa, »pa ga zdaj proizvedemo toliko, da ga moramo izvažati«. Podobno se bo po njegovih besedah kmalu zgodilo s svinjino.
V Moskvi so ponosni, ker je njihova država prvič v zgodovini dosegla prvo mesto med izvoznicami pšenice, nekdanja kmetijska ministrica Jelena Skrinnik pa je pred dnevi za tabloid Komsomolska pravda ugotovila, da »Rusija postaja ena največjih svetovnih proizvajalk hrane.« »Brez sankcij ne bi obstajali,« je pred dnevi za Washington Post povedal 28-letni Oleg Sirota, ki je pred ukrajinsko krizo vodil majhno računalniško podjetje, zdaj pa je v Podmoskovju odprl sirarno, ki bo proizvajala pravi parmezan. »Imenoval ga bom 'Johnezan',« je dodal mladi podjetnik.
