Tiskane izdaje
Ljubljana – Potrebno je sodelovanje na različnih ravneh, sodelovanje med politiko in gospodarstvom bo okrepilo regijo, je bilo med drugim slišati na današnji konferenci o Zahodnem Balkanu. Ob tem si je potrebno postaviti nove cilje in vizije, so se strinjali udeleženci konference, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Govorniki so se strinjali, da znotraj regije ne govorimo o novi perspektivi, ampak je govora o spremembi situacije. Evropski poslanec Lojze Peterle je menil, da se je pojavila potreba po novi dinamiki. Izpostavil je razliko med letom 2004, ko je v EU pristopala Slovenija, ter današnjimi kandidatkami za vstop v EU. Kot je pojasnil, takratne kandidatke niso imele problema medsebojnosti, medtem ko se med sedanjimi kandidatkami vzpostavlja vprašanje odnosov med njimi. »Evropa je bila leta 2004 romantična, danes pa je govora o utrujenosti. Evropa ne želi uvažati dodatnih težav,« je pripomnil.
»Če ne bomo v regiji aktivni mi, bo nekdo drug«
Tudi nacionalni koordinator za Zahodni Balkan z zunanjega ministrstva Peter Grk je menil, da ne gre za novo evropsko perspektivo, temveč za novo evropsko realnost. »Spremenile so se okoliščine,« je dejal ter izpostavil pomen povezanosti v regiji. Ob tem je poudaril, da je hitrejše približevanje kandidatk EU v interesu vseh, obenem pa dodal, da se kot nova okoliščina v regiji pojavlja vse večje zanimanje globalnih akterjev. »Če ne bomo v regiji aktivni mi, bo nekdo drug,« je med drugim povedal Grk.
»Imamo najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni,« pa je poudarila evropska poslanka Tanja Fajon, ki kot velik problem v zadnjih tednih vidi neusklajeno delovanje. Vse države do neke mere ograjujejo svoje meje, kar na dolgi rok po njenih besedah ni rešitev, saj se je treba zadeve lotiti kompleksno. Spoprijemanje posamičnih držav s to problematiko vodi v smer izolacije, ne integracije, je še pripomnila ter dodala, da so izzivi, kot so trenutna begunska in migrantska kriza ter boj proti terorizmu, skupni in le skupaj se lahko z njimi soočamo.
Gospodarstvo in mladi
Direktor Hidrie in predsednik upravnega odbora Summita 100 Iztok Seljak pa je po poročanju STA menil, da si moramo sprva sami pomagati znotraj regije ter si postaviti jasne cilje. Dodal je, da moramo »čim prej preiti iz sestavnega dela problema v sestavni del rešitve«. Spomnil je, da je bil Zahodni Balkan pred leti svetovno nosilna regija, danes pa je žal najmanj razvita regija v Evropi. Kot ključno zato vidi odpravljanje meja, ki smo si jih zgradili v naših glavah, ter tudi fizičnih meja, in razdelati koncept regionalnega razvoja.
Za povezanost regije pa ne skrbi le gospodarstvo, temveč tudi mladi. Evropska poslanka Romana Tomc je dejala, da je vlaganje v ljudi in izobraževanje na Zahodnem Balkanu izjemnega pomena. Po njenih besedah je veliko evropskih sredstev namenjenih prav mladim in novim delovnim mestom, kot precejšnjo težavo pa vidi veliko stopnjo brezposelnosti in pomanjkanje optimizma pri mladih v regiji.
»Od stabilnosti Zahodnega Balkana je odvisna stabilnost evropskega miru«
Evropski poslanec Franc Bogovič pa se je dotaknil širitvenega procesa EU. Spomnil je, da bo v EU s širitvijo prišlo dodatnih 20 milijonov ljudi. Sam ta postopek vidi kot proces, da si zagotovimo mir v Evropi. »Od stabilnosti Zahodnega Balkana je odvisna tudi stabilnost evropskega miru,« je še menil Bogovič.
Evropski poslanec Igor Šoltes pa je dodal, da mora Evropa nekoliko omiliti začetne izjave, da širitve v naslednjih sedmih letih ne bo ter po drugi strani kot zaskrbljujoče za Evropo izpostavil dejstvo, da se je pri nekaterih kandidatkah dandanes pojavilo pomanjkanje želje za članstvo v EU.
Konferenco je organizirala informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, še dodaja STA.
