Tiskane izdaje
Strasbourg − Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je v nagovoru evropskega parlamenta ocenil, da je že samo dejstvo, da je moral biti sklican vrh EU-Balkana, ker se države ne pogovarjajo med sabo, znamenje, da EU ni v dobrem stanju.
Od beguncev, ki prihajajo v Evropo, pričakuje, da se bodo registrirali. »Brez registracije ni pravic. To morajo begunci vedeti,« je povedal.
Tednu panike kazanja s prstom na druge po njegovih besedah sledi teden konkretnih in operativnih dejanj.
Od članic EU pričakuje, da pospešijo postopke za premeščanje beguncev, pošiljanje strokovnjakov za azilne postopke in zagotavljanje kadrov za delo Frontexa. Frontex je, denimo, zaprosil za članice za 775 ljudi, doslej jih je dobil manj kot polovico − 326.
Juncker je napovedal, da je Bruselj pripravljen prizadetim članicam omogočiti več prožnosti pri spoštovanju pravil EU o najvišjim dovoljenih proračunskih primanjkljajih.
Kosovo korak bliže EU
Evropska komisija in Kosovo sta ob robu zasedanja evropskega parlamenta v Strasbourgu podpisala težko pričakovani stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, ki po dveh letih pogajanj predstavlja prvi večji korak Kosova na poti v Evropsko unijo. Sporazum so podpisali kosovski premier Isa Mustafa, evropski komisar za širitev Johannes Hahn in visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini.
Še pred podpisom je kosovski minister za evropske integracije Bekim Çollaku po navedbah tiskovne agencije AP ocenil, da predstavlja podpis sporazuma nov mejnik, saj vzpostavlja pogodbeni odnos med Kosovom in EU. Ta po besedah Thomasa Gnocchija iz evropskega urada na Kosovu velja za glavnega vlagatelja − med letoma 2007 in 2020 namerava vložiti 1,3 milijarde evrov.
Kosovo, ki je neodvisnost od Srbije razglasilo leta 2008, priznava več kot sto držav. Tudi pet članic EU, ki neodvisnosti Kosova niso uradno priznale − Slovaška, Romunija, Španija, Ciper in Grčija −, podpira podpis sporazuma.
Na agendi plenarnega zasedanja bodo med drugim še glasovanja o t. i. telekomunikacijskem zakonodajnem svežnju, ki naj bi zagotovil nevtralnost in odprtost interneta v EU ter z junijem 2017 ukinil gostovanje v mobilnih omrežjih v Uniji, ter o avtomatični izmenjavi podatkov o t. i. davčnih odločbah med državami članicami, ki je posledica razkritij o davčnih utajah v aferi Luxleaks. Poleg tega bo parlament sprejemal resolucijo glede škandala s prirejanjem izpušnih plinov v Volkswagnovih dizelskih motorjih, prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans pa bo predstavil delovni program komisije za prihodnje leto, piše STA.
