Tiskane izdaje
Na tretjih lokalnih volitvah po razglasitvi neodvisnosti Kosova bo ključni politični boj potekal za prvega moža Prištine, kjer živi četrtina prebivalstva. Trd bo tudi spopad za Prizren, Gnjilan, Mitrovico in Đakovico, cilj opcije na oblasti pa je tudi oslabiti gibanje Samoopredelitev.
Na nedeljskih volitvah bo 1.890.952 volilcev izbiralo med 91 političnimi subjekti v 38 občinah. V 29 občinah je na volilnih seznamih več volivcev, kot imajo prebivalcev, kar omogoča manipulacije. V občini Gačanica je tako za polovico več volivcev kot je prebivalcev. Kosovski Srbi bodo lahko svoje kandidate izbirali med 18 listami v 21 občinah z večinskim srbskim prebivalstvom ter v 11 občinah, kjer so manjšina. Skupnost srbskih občin še ni oblikovana, kljub sporazumu med Beogradom in Prištino v okviru bruseljskega dialoga.
Kosovci so večinoma nezadovoljni in apatični, ker je postal premier Ramush Haradinaj, ki ga bremenijo številne hipoteke, njegova stranka pa ima le 10 od skupno 120 poslancev v parlamentu. Koalicijo je sestavil s pomočjo Kadrija Veselija, Fatmirja Limaja in Behgjeta Pacollija, vlada pa ne bi dobila zelene luči, če je ne bi po navodilih Beograda podprla Srbska lista.
Vmešavanje Beograda in Moskve
Vladajoča Demokratska stranka Kosova (PDK) predsednika države Hashima Thaçija je težko našla kandidata za župana Prištine, ki se bo soočil s priljubljenim županom Sphendom Ahmetijem iz vrst gibanja Samoopredelitev. V PDK namreč prihaja do delitev in napetosti, ker se njen predsednik Veseli upira Thaçiju, ki želi ohraniti prevladujoč vpliv v stranki. Na drugi strani je Ahmeti prvič postal župan tudi zato, ker se je ogradil od radikalnih stališč ustanovitelja gibanja Samoopredelitev Albina Kurtija. Vlada mu vseskozi meče polena pod noge, sodeč po javnomnejskih raziskavah pa ne bo zmagal že v prvem krogu.
Beograd na volitvah vse stavi na Srbsko listo, drugi srbski politiki na Kosovu pa so deležni ustrahovanja in etiketiranja z izdajalci in sovražniki Srbov. Gre za nadaljevanje politike delitve srbske skupnosti na Kosovu, ki ni v duhu bruseljskega dialoga med Srbijo in Kosovom. Po mnenju inštituta Ifimes Beograd z roko v roki z Moskvo dirigira sedanjo kosovsko vlado, napoveduje pa poraz vojne koalicije na oblasti in vzpon gibanja Samoopredelitev. Slednje ni še nikoli participiralo na oblasti, ker ni po meri in okusu mednarodne skupnosti. Če se bodo napovedi Ifimesa uresničile, bi lahko bile lokalne volitve, ki so prvi resni test Haradinajeve vlade, dejansko uvod v nove predčasne parlamentarne volitve.
