Kosovski politični voditelji popolnujejo parlament s svojimi družinskimi člani

Prve obtožnice proti pripadnikom OVK bi lahko bile vložene že prihodnji teden.

Objavljeno
29. junij 2017 18.09
Vili Einspieler
Vili Einspieler

Kosovski parlament se bo predvidoma konstituiral šele 10. julija, posebno sodišče za vojne zločine pa bo začelo delovati prihodnji teden. Po novem bo dialog med Beogradom in Prištino potekal med predsednikoma, kosovske vojske pa ne bo brez soglasja manjšin.

Čeprav so bile predčasne parlamentarne volitve na Kosovu že 11. junija, državna volilna komisija še ni objavila končnih rezultatov volitev. Kosovski predsednik Hashim Thaçi je danes napovedal, da se bo parlament konstituiral 10. julija, kosovski politični voditelji pa v tem času, kot poročajo prištinski mediji, popolnjujejo parlament z družinskimi člani. Najresnejši kandidat za premierje Ramush Haradinaj naj bi zagotovil poslanski sedež svojemu bratu Dautu Haradinaju, najbogatejši kosovski Albanec Behgjet Pacolli družinskemu članu Islamu Pacolliju, prvak gibanja Samoopredelitev Visar Imeri in predsednik Thaçi pa svojima nečakoma.

Hudi zločini nad kosovskimi Srbi in Romi

Predsednica posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu Ekaterina Trendafilova je včeraj sporočila, da bo sodišče začelo z delom prihodnji teden. Lani ustanovljeno sodišče sestavljajo mednarodni sodniki, financira pa se iz evropskih sredstev, ki za njegovo prvo leto znašajo 29,1 milijona evrov. Gre za institucijo kosovskega pravosodja, ki bo iz skrbi za varnost prič delovala v Haagu. Sodnica Anne Power-Ford je še pojasnila, da je do zamika začetka delovanja sodišča prišlo, ker vsi členi pravilnika, po oceni ustavnega sodišča, niso bili usklajeni s kosovsko ustavo. Po njenem spremembe pravilnika, ki jih je ustavno sodišče prepoznalo za skladne z ustavo, ne bodo omejevale preiskovalnih postopkov glavnega tožilca Davida Schwendimana.

Kosovska skupščina je avgusta 2015, pod velikim pritiskom mednarodne skupnosti na čelu z ZDA in EU, da mora oblikovati posebno sodišče, ki bo preiskalo obtožbe na račun pripadnikov nekdanje Osvobodilne vojske Kosova (OVK) konec 90. let, sprejela potrebne ustavne spremembe, ki so odprle pot za vzpostavitev posebnega sodišča. Pritisk se je okrepil leta 2011 po odmevnem poročilu Dicka Martyja v Svetu Evrope, ki je OVK očital hude vojne zločine nad Srbi in Romi, od ugrabitev in množičnih usmrtitev do trgovine z njihovimi organi. Prve obtožnice proti pripadnikom OVK bi lahko bile vložene že prihodnji teden.

 Kosovske vojske ne bo brez soglasja manjšin

Thaçi je po telefonskem pogovoru s srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem razkril, da bodo nadaljnji pogovori o odnosih in vprašanjih med državama potekale med obema predsednikoma. Thaci je na svojem profilu na Facebooku zapisal, da se je z Vučićem dogovoril o dialogu med državama in skupnem reševanju odprtih vprašanj med Srbijo in Kosovom, ki so v interesu obeh držav. Predsednika sta bila aktivna v pogovorih med državami že v času, ko sta bila premierja, Priština in Beograd pa se skušata na ta način izogniti zapletom, ki bi lahko nastali, če bo za novega kosovskega premierja izbran Haradinaj. Srbija namreč bivšega premierja in haaškega obtoženca, ki je bil dvakrat oproščen v Haagu, obtožuje ubojev in vojnih zločinov v spopadih na Kosovu v letih 1998 in 1999.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je poudaril, da brez soglasja predstavnikov etničnih manjšin na Kosovu ne bo preoblikovanja kosovskih varnostnih sil v kosovsko vojsko. Po njegovih besedah je mogoče oblikovati vojsko le v parlamentarnem procesu, ki mora biti skladen s kosovsko ustavo, kar pomeni, da mora za preoblikovanje glasovati tudi dvotretjinska večina predstavnikov manjšinskih skupnosti. Za obvod ustave se je zavzemal Thaci, Stoltenberg pa je še spomnil, da je severnoatlantska zveza končala dve vojni na Balkanu ter posvaril, da lahko nasilje in vojna izbruhneta zelo hitro. Zato zveza Nato budno spremlja razmere na Balkanu.