Krize v soseščini in reformni izzivi doma za novo poljsko vlado

Nova poljska premierka Ewa Kopacz je že doslej veljala za najbolj vplivno političarko svoje države.

Objavljeno
16. september 2014 18.37
POLAND-GOVERNMENT/KOPACZ-SWEARING
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Predsednica poljskega parlamenta Ewa Kopacz­ je že doslej veljala za najbolj­ vplivno političarko svoje države,­ po odhodu Donalda Tuska v Bruselj pa bo prevzela­ tudi vodenje vlade. »Težka­ ­naloga v težkem času,« je prihodnjo premierko, čeprav Poljska sodi med uspešnejše članice EU, pospremil na vladno pot predsednik Bronisław Komorowski.

»Poljska je danes veliko bolj zahodna država od Nemčije,« je ob nedavnem govoru predsednika Bronisława Komorowskega v nemškem bundestagu zapisal komentator Richard Herzinger iz liberalno-konservativnega časopisa Die Welt. »Medtem ko Zahod vse bolj obupava nad svojimi svobodnjaškimi vrednotami, nam je lahko njihova nezlomljiva moč za zgled.« Komorowski je ob 75. obletnici nemškega napada na svojo državo in začetka druge svetovne vojne hvalil spravo med obema narodoma in spomnil, da so zaščita dostojanstva vsakega posameznika, osebna svoboda, pluralizem in pravna država temelji zahodne demokracije.

Napad Kaczyńskega

Poljska, v preteklosti tolikokrat v primežu Nemčije in Rusije, je ob sedanjih napetostih v Ukrajini odločena, da bo te vrednote branila skupaj s severnoatlantsko vojaško zvezo Nato in Komorowski je v Berlinu posvaril tudi pred »ponovnim rojstvom nacionalistične ideologije, ki pod plaščem človekoljubnih parol o zaščiti manjšin krši mednarodno pravo«. Že Nemčija pa kljub gromkemu aplavzu v bundestagu za poljskega predsednika ni povsem prepričana, da gre na mejah med Rusijo in Ukrajino za spopad med sodobnim dobrim in zlom v mednarodnih odnosih.

Gospodarstvo se pritožuje zaradi izgubljenih poslov, velik del politike pa si ničesar ne želi bolj od vrnitve časov pred rusko aneksijo Krima. Če Poljska verjame, da je to mogoče le z odločno politiko »containmenta«, bo morala svoje zahodne partnerice o tem šele ­prepričati.

Novi poljski ministrski predsednici bo pri tem dihala za vrat nacionalno-konservativna stranka Zakon in pravičnost Jarosława ­Kaczyńskega, ki njena Državljanska izhodišča le leto pred parlamentarnimi volitvami prehiteva na večini javnomnenjskih raziskav. Takoj po predsednikovi napovedi njenega imenovanja je Kaczyński, ki mu je odleglo zaradi Tuskovega prevzema predsedstva evropskega sveta, napadel z vsemi topovi in napovedal skorajšnji konec sedmih let vladanja Državljanskih izhodišč, zdaj s Poljsko ljudsko stranko.

Nasprotniki novo premierko obtožujejo pomanjkanja karizme ter verjamejo, da je ne podpirajo niti vsi v njenem taboru. Da bi prehitela kritike, Ewa Kopacz napoveduje vladne spremembe, a opazovalci domnevajo, da bo diplomacijo še naprej vodil Radosław Sikorski, čeprav si še ni popolnoma opomogel od prisluškovalne afere, ki je razkrila njegovo slabo mnenje o zavezništvu svoje države z ZDA. »Snowdenizacija« poljskih liberalnih konservativcev je dosegla še nekaj drugih nekdanjih in sedanjih vidnih politikov.

Novo premierko čakajo tudi gospodarski izzivi. Po terapiji s šokom v začetku devetdesetih let je poljsko gospodarstvo raslo s povprečno 4-odstotno letno stopnjo in tudi v prihodnjih letih naj bi država, ki se je bolj ali manj nepoškodovana izvlekla iz zadnjih finančnih in dolžniških kriz, dosegla 3-odstotno rast. To ji zavidajo na jugovzhodu Evrope in drugod, bruto domači proizvod na prebivalca pa je še vedno le 67 odstotkov povprečja EU in strokovnjaki državi predpisujejo nadaljnje reforme kmetijstva in javnega sektorja ter približevanje razvitega zahoda države k manj razvitim vzhodnim delom. Celo velika evropska sredstva, ki jih je bila država že deležna in jih še bo, so predmet spora, saj bi Poljska nujno potrebovala boljšo infrastrukturo, za povečevanje produktivnosti pa bi morala morda še bolj vlagati v izobraževanje prebivalstva in raziskovanje. Tako kot številne druge hitro razvijajoče se države se mora tudi Poljska šele izviti iz »pasti srednje visokega ­dohodka«.

Selitve na boljše

Dosedanje hitro povečevanje poljskega blagostanja lahko ogrozijo tudi krize v soseščini, saj Poljska dobiva skoraj 60 odstotkov plina iz Rusije, čeprav se poskuša z gradnjo plinskih terminalov in iskanjem svojega plina iz skrilavcev rešiti iz te energetske zanke. Po koncu hladne vojne se poljsko prebivalstvo že brez kriz hitro odloča za selitve na boljše in menda kar četrtina Poljakov tudi zdaj razmišlja o odhodu v Nemčijo, Veliko Britanijo ali kam drugam. Tudi zaradi nizke rodnosti bi bilo to slabo spričevalo za vlado, ki se mora že zdaj zagovarjati zaradi očitkov, da Poljakinje na tujem v povprečju rojevajo dvakrat več otrok kot doma. Vsaj na te težave bi se morala spoznati 57-letna prihodnja premierka, ki je pred prevzemom ministrstva za zdravstvo delala kot otroška zdravnica.