Bruselj - Zunanji ministri članic EU so se danes zbrali na neuradnem srečanju ob večerji, na kateri so razpravljali o skupni drži po izvolitvi Donalda Trumpa na položaj predsednika ZDA. Članice ne vedo, kakšno politiko oziroma držo v mednarodnih odnosih lahko pričakujejo od njega.
Srečanje je bilo na predvečer rednega zasedanja vodij diplomacij EU. V nekaj članicah je bilo opazno nezadovoljstvo z odločitvijo visoke zunanjepolitične predstavnice Unije Federice Mogherini za sklic tega sestanka. Tako britanski zunanji minister Boris Johnson, ki je že govoril, da ne bi smeli preveč dramatizirati, kot njegov francoski kolega Jean-Marc Ayrault sploh nista prišla v Bruselj. Ayrault, ki je svojo odsotnost opravičil z drugimi obveznostmi, je za francoski radio Europe 1 ocenil, da bi se morali na Trumpovo izvolitev odzvati bolj hladnokrvno.
Vodja francoske diplomacije je prepričan, da bi EU morala razvijati obrambne zmogljivosti. Francija in Nemčija sta že po britanski odločitvi za brexit pripravili načrt globljega obrambnega sodelovanja članic EU s povezovanjem njihovih zmogljivosti in ustanovitvijo vojaškega štaba v Bruslju. London je proti takšnim načrtom, saj da se z njimi krepi birokracija in podvaja struktura z Natom. V evropski diplomaciji po drugi strani odgovarjajo, da bo močnejša EU na področju obrambe okrepila Nato.
Povezane zmogljivosti Unije bi bile na razpolago Natu. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je v Observerju posvaril pred ameriškim izolacionizmom. »Potrebujemo močno ameriško vodstvo in Evropejci morajo nositi svoj del bremen. A predvsem moramo priznati vrednost našega partnerstva,« je prepričan Stoltenberg. Zaradi največjih varnostnih izzivov v tej generaciji – samozavestna Rusija, konflikti na Bližnjem vzhodu, razmere v severni Afriki – da ne bi smeli dvomiti o njem.
Članice še posebno zanima, kakšna bo pod Trumpovim vodstvom ameriška politika do Rusije. To je povezano tako z globljimi skrbi Poljske in baltskih držav kot tudi z razmerami v Ukrajini in Siriji. Unija naj bi v prihodnjih tednih podaljšala gospodarske sankcije proti Moskvi, ki se bodo iztekle januarja.
Belgijski zunanji minister Didier Reynders pa je po pogovorih s kolegi ocenil, da bi EU morala izrabiti položaj v ZDA in se okrepiti na področjih, kakršna so obramba, varnost, trgovina, bitka proti podnebnim spremembam, migracije. Po njegovem mnenju ne bi delali več Evrope povsod, ampak bi določili področja, na katerih je smotrno delovati skupaj.













