Tiskane izdaje
Skopje − Makedonsko glavno mesto bo v nedeljo prizorišče največjih protivladnih protestov doslej. Po napovedih opozicijskih socialdemokratov bodo trajali vse do odstopa premiera. Demonstracije bodo morda odgovorile tudi na odprto vprašanje, ali je bilo prelivanje krvi v Kumanovu zadnja kapljica, ki je prelila vodo čez rob kozarca.
Sodeč po intenzivnosti spopadov, številu smrtnih žrtev in nezaupanju v uradno verzijo, da so bili oboroženi Albanci teroristi, ta hip niti ni ključno, ali so bili makedonski politiki neposredno vpleteni v pripravo ali vodenje krvavih dogodkov v Kumanovu. Sklepati o njihovi vpletenosti bi bilo prezgodaj, so pa odstopi trojice najožjih sodelavcev premiera Nikole Gruevskega vplivali na njegovo podobo v javnosti.
Razbili so kompaktno sliko o nezmotljivem voditelju, ki ne popušča pod pritiski in je nepopustljiv, ko gre za zahteve po njegovem odstopu. To ne velja le za Gruevskega, ki naj bi se bil pripravljen žrtvovati za vsako ceno, temveč tudi za voditelja vladajoče albanske stranke Alija Ahmetija, ki je ustvaril podoben privid med albanskimi volivci. Gruevski in Ahmeti bosta težko prepričala članstvo, da nista žrtvovala najbližjih sodelavcev zaradi svojih osebnih interesov.
Mednarodni centri moči so se zbudili iz zimskega spanja šele potem, ko se je Makedonija znova znašla na naslovnicah. Najprej zaradi nasilja na uličnih protestih, nato pa še zaradi oboroženega spopada v Kumanovu, ki je zahteval 22 življenj. Rekonstrukcije makedonske vlade ne bi bilo, če šesterica veleposlanikov iz ZDA in EU od Gruevskega in Ahmetija ne bi zahtevala, naj se ne izogibata ugotavljanju odgovornosti in vzrokov, ki so pripeljali do krize.
Cilj je bil albanska država znotraj Makedonije
Pritisk ZDA in EU, ki si želita dogovora o koncu politične krize v državi in umiritve razmer po krvavih dogodkih v Kumanovu, še ni obrodil sadov. Rekonstrukcija makedonske vlade ni rešila krize, epilog pa je odvisen od številnih domačih in tujih akterjev, njihove motivacije in politične zrelosti.
Na pobudo mednarodne skupnosti so se sestali premier in predsednik VMRO-DPMNE Nikola Gruevski ter predsedniki Socialdemokratske zveze (SDSM), Demokratske unije za integracije (DUI) in Demokratske stranke Albancev (DPA), Zoran Zaev, Ali Ahmeti in Menduh Thaci. Predsedniki štirih največjih makedonskih političnih strank niso našli skupnega jezika, znova pa se bodo srečali v ponedeljek. Po nepotrjenih informacijah je Gruevski po pritisku zahodnih veleposlaništev Zaevu ponudil oblikovanje vlade narodne enotnosti, vendar je prvak SDSM zavrnil ponudbo.
Gruevski je poudaril, da ne misli odstopiti, ker narod odloča o tem, kdo je na oblasti in kdo v opoziciji. Zaev je povedal, da se opozicija ne namerava vrniti v parlament, ki ga bojkotira že več kot leto dni. V luči pritiskov na Gruevskega k odstopu je opozicija za nedeljo napovedala veliki protestni shod, ki naj bi trajal vse do odstopa predsednika vlade. Vladajoča VMRO-DPMNE je v odgovor za ponedeljek sklicala shod svojih privržencev.
Na robu državljanske vojne
Po prelivanju krvi v Kumanovu je Gruevski odstavil ministrico za notranje zadeve Gordano Jankulovsko in prometnega ministra Mileta Janasijeskega, medtem ko je vodja obveščevalne službe Sašo Mijalkov odstopil. Trojica je veljala za najbližje sodelavce Gruevskega. Opozicija se z odstopom trojice ni zadovoljila. Kot je poudaril Zaev, mora odstopiti Gruevski. Zaev je ocenil, da pomenijo odstopi korak h koncu vladavine Gruevskega in dokaz avtentičnosti prisluhov, ki so jih objavili, s tem pa tudi nezakonitosti in kriminala Gruevskega in vrha oblasti.
K odstopu Gruevskega je pozval tudi podpredsednik evropskega parlamenta Alexander Graf Lambsdorff, ki je ocenil, da je Makedonija na robu državljanske vojne in da bi njegov odstop prispeval k rešitvi krize v državi. Makedonski parlament je za novega notranjega ministra potrdil Mitka Čavkova, za novega ministra za promet pa Vlada Misajlovskega. Čavkov je bil direktor urada za javno varnost na notranjem ministrstvu, Misajlovski pa direktor javnega podjetja za državne ceste.
Jankuloska in Janasijeski sta bila v posnetkih telefonskih pogovorov, ki jih objavlja SDSM, ujeta med spornimi pogovori, ki kažejo na korupcijo in zlorabo položaja. Makedonski mediji so jima očitali še hude napake pri policijski akciji proti oboroženim Albancem v Kumanovu, ko je v spopadih umrlo 22 ljudi, 37 pa jih je bilo ranjenih, zaradi terorizma, ogrožanja ustavnega reda in varnosti, pa je ovadenih 18 državljanov Kosova, devet makedonskih državljanov in državljan Albanije s prebivališčem v Nemčiji.
Pogajanja oblasti s teroristi
Makedonski in kosovski mediji so poročali, da sta notranja ministrica in šef obveščevalne službe odstopila, ker so ju na pogovoru v ameriškem veleposlaništvu soočili s posnetki telefonskih pogovorov predstavnikov obveščevalne službe z enim od vodij in več člani oborožene skupine. Po njihovih navedbah so Albanci, zaposleni v obveščevalni agenciji, stopili v stik z oboroženo skupino po naročilu Mijalkova, ki je od oborožene skupine zahteval, da povedo, kakšno nadomestilo zahtevajo za umik. To pomeni, da je makedonsko notranje ministrstvo z njimi začelo pogajanja.
Vodja DUI je razkril, da se je med policijsko akcijo v Kumanovu pogajal s teroristi o njihovi predaji in da so za to vedeli tako Gruevski kot diplomati ZDA, EU in Ovseja. Ahmeti je še povedal, da ima informacije o tem, kaj se je zares dogajalo v Kumanovu, vendar čaka na dovoljenje, da jih obelodani. Po njegovih navedbah se mu je med akcijo javilo nekaj oseb iz oborožene skupine, ki so mu predlagale, naj jim pomaga pri pobegu, vendar je vztrajal pri njihovi predaji.
Srbski mediji tudi poročajo, da je eden od napadalcev v Kumanovu Sulejman Osmani, ki je po aretaciji pobegnil, za kosovsko televizijo dejal, da je bil cilj skupine vzpostavitev albanske države znotraj Makedonije po vzoru Republike srbske v BiH. Makedonska policija ga intenzivno išče, Sulejmani pa je še izpovedal, da je skupina štela dva tisoč borcev. Razkril je, da se niso predali, ker jim je zmanjkalo streliva, temveč so mislili, da jih bodo prevzela Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in ne policija. Sklenil je z besedami: »Če bi to vedeli, se ne bi predali, ampak bi se borili do zadnjega.«
