Tiskane izdaje
Pariz – Francosko sodišče je odločilo, da bo predsednica Mednarodnega finančnega sklada (IMF) Christine Lagarde morala stopiti pred sodišče zaradi izplačila več kot 400 milijonov evrov odškodnine nekdanjemu francoskemu poslovnežu in ministru za razvoj mest Bernardu Tapieju. Očitajo ji malomarnega ravnanja z davkoplačevalskim denarjem, zaradi vloge, ki jo je v aferi Tapie odigrala še kot francoska finančna ministrica.
Da bi razumeli celo zgodbo, se je treba vrniti v začetek 90. let prejšnjega stoletja, poroča Le Monde. Poslovnež Bernard Tapie je bil takrat na višku svoje poslovne kariere in medijske slave, bil je primer francoske zgodbe o uspehu.
Če zgodbo na kratko povzamemo in nekoliko poenostavimo: pri državni banki Crédit Lyonnais je najel posojilo, s katerim je kupil 244 milijonov evrov vredno podjetje Adidas. Potem ko je zabredel v težave in ni mogel več odplačevati obrokov, se je odločil, da bo podjetje prodal. Za skupaj 320 milijonov evrov so ga kupile podružnice banke Crédit Lyonnais, 15 odstotni delež pa bogati dedič in poslovnež Robert Louis-Dreyfus.
Leto pozneje so podružnice banke preostali delež Adidasa prodale Dreyfusu, pri tem pa zaslužile 390 milijonov evrov. Tapie se je počutil opeharjenega, dodatni udarec zanj pa je bil, da kljub prodaji podjetja ni izplaval iz dolgov, čeprav so imeli z banko Crédit Lyonnais podpisan dogovor, da bo njegove dolgove prevzela nase. Ostal je brez vsega. Tu pa se začenja sodna odisejada.
Zgodbo se je dodatno zapletla potem, ko se je tudi banka znašla v težavah, njene dolgove pa je prevzel državni konzorcij CDR, s tem pa tudi vlogo v sodnem procesu afere Tapie.
Po desetletjih neuspešnega pravdanja na različnih sodnih instancah, se je Tapieju nasmehnila sreča. Leta 2007 je postal predsednik Nicolas Sarkozy, položaj finančne ministrice pa je prevzela Cristine Lagarde. Sarkozy in Lagardova sta takrat zahtevala, da se primer Tapie prestavi na arbitražno sodišče. Kot pojasnjuje Le Monde, je šlo za neobičajno potezo, saj primere, ki so jih že obravnavala druga sodišča, ne napotijo na arbitražno.
7. julija 2008 je udarilo z jasnega – arbitražno sodišče se je postavilo na stran Tapieja, od konzorcija pa zahtevalo, da mu izplača 404 milijone evrov odškodnine, od tega 45 milijonov za moralno škodo. Konzorcij se takrat na odločitev sodišča ni pritožil.
So pa to leta 2012, ko je prišel na oblast François Hollande, v imenu države storili socialistični poslanci. Zahtevali so revizijo postopka na najvišjem prizivnem sodišču. Preiskovalci prizivnega sodišča zdaj sumijo, da je Tapie posredoval pri takratnem predsedniku Sarkozyju in najvišjem arbitru Pierru Estoupu ter s tem vplival na odločitev arbitražnega sodišča.
Med drugim so odkrili tudi tesne finančne povezave med Tapiejem, njegovim odvetnikom in Pierrom Estoupom. Posledično je prizivno sodišče razveljavilo odločitev arbitražnega sodišča in s tem tudi večmilijonsko odškodnino. Zdaj pa Tapie terja od države milijardo evrov odškodnine.
Ker je država vzela pod drobnogled tudi šefa kabineta tedanje finančne ministrice Lagardove Stéphana Richarda, se bo morala še ona zagovarjati pred sodiščem, in sicer zaradi že omenjenega malomarnega ravnanja z davkoplačevalskim denarjem.
