Tiskane izdaje
Atene − Dober mesec dni potem, ko je levičarska Siriza prevzela oblast, se duhovi v Grčiji ne pomirjajo. Spopad med idealizmom in pragmatizmom znotraj vladajoče stranke je neposredna posledica skoraj nevzdržnih pritiskov Bruslja in Berlina, posledice pa kot vedno do zdaj čutijo le Grkinje in Grki.
Kaj v resnici misli in načrtuje grška vlada, ki si je s »štirimesečnim podaljškom« zagotovila vsaj nekaj časa in prostora, bo znano šele pozno pomladi. Takrat bo tudi jasno, ali bo njen načrt finančnega obračuna z oligarhi in največjimi utajevalci davkov uspešen. A zadnja dva tedna, ki so jih novi grški ministri preživeli med bruseljskim in berlinskim kolonialnim nakovalom, je v Atenah ustvarilo precej slabih občutkov. Kljub temu, da se je v Grčijo vrnilo dostojanstvo in upanje ter je bilo – vsaj začasno – poraženo vzdušje strahu, nekateri naši grški sogovorniki že govorijo o iluziji in »že videnem«.
Pravnica in aktivistka Katerina Kanelopulu, ki se zaradi globoke eksistencialne travme petih let uničujočih varčevalnih ukrepov konec januarja ni mogla iskreno veseliti Sirizine volilne zmage, je mesec dni kasneje precej slabe volje. »Močno upam, da je vse skupaj le premetena taktična igra Sirize. Sicer bomo ostali tam, kjer smo bili. V primežu evropskih in finančnih institucij, ki želijo Grčijo na vsak način ohraniti v dolžniškem razmerju. Tako je bilo zadnjih šest let. Upali smo, da bo nova vlada to razmerje nemudoma prekinila. Za zdaj pa se zdi, da se to ne bo zgodilo. In to je razlog za 'racionalno' in ne le 'emocionalno' depresijo,« pravi Katerina, ki jo v naslednjih tednih čaka sodniški izpit. Sprememb na čelu države – in predvsem v načinu njenega delovanja – si je želela tudi zaradi tega, ker je bila Grčija v zadnjih letih vse prej kot pravna in pravična država. Ravno nasprotno.
»Ne glede na silovite pritiske in katastrofalno stanje našega gospodarstva se Siriza v Bruslju ne bi smela ukloniti. Načrt, ki ga je Evropski uniji ponudil finančni minister Janis Varufakis je bil dober in logičen; nikakor ni bil radikalen. A Nemci so ga zavrnili brez podvprašanja. Tedaj je postalo jasno, kam vse skupaj pelje. To je bil trenutek, ko bi morala nova grška vlada zaščititi našo suverenost. Tega ni storila. Kot rečeno – lahko le upam, da je bila to taktična poteza in ima Siriza jasen rezervni načrt,« je nadaljevala Katerina Kanelopulu in dodala, da je morda najbolje da si vsi skupaj malce oddahnemo. Prezgodaj je, pravi, da bi se v Atene zopet vrnila tesnoba. In prezgodaj je, da bi umrlo upanje.
To je bilo mogoče čutiti tudi na sredinem kar enajst ur trajajočem zasedanju grške vlade, ki ga je vodil finančni minister Janis Varufakis. Na seji vlade so se kresala različna mnenja, ob koncu dneva pa se je zdelo, da je Siriza kljub močni notranji kritiki vendarle strnila svoje vrste in bo naslednje štiri mesece – ti bodo odločilni – izkoristila za uveljavljanje svoje napovedane politike. Znotraj Sirize se v zadnjih dneh bolj intenzivno kot kadar koli v zadnjih dveh letih ponovno razpravlja o morebitni možnosti grškega izstopa iz evrskega območja in, posledično, tudi Evropske unije. »Pritiski evropskih politikov in predvsem Nemčije so bili v zadnjih tednih skoraj neverjetni. Zaznati je bilo veliko rasističnih in kolonialnih elementov. Grčije se sploh ne obravnava kot države in Grkov ne kot ljudi. V Evropi poteka projekt zaustavljanja Sirize – za vsako ceno. Za to je nujno, da Siriza v teh težkih in za vse nas morda tudi odločilnih dneh strne svoje vrste. Dovolj je bilo poniževanja,« je za Delo povedal vodilni grški filozof in predavatelj na londonski univerzi Birkbeck ter avtor kulte knjige Filozofija in odpor med krizo: Grčija in prihodnost Evrope (Philosophy and the Resistance in the Crisis: Greece and the future of Europe).
Da si je Siriza že malce opomogla od prvih – direktnih – bruseljskih in berlinskih udarcev, je v intervjuju za novo izdajo francoskega satiričnega tednika Charlie Hebdo jasno nakazal prav finančni minister Varufakis. »V srednjem veku so zdravniki bolnikom predpisali puščanje krvi. To je zdravstveno stanje pacienta velikokrat še poslabšalo. Na to so se zdravniki odzvali s še več puščanja krvi. Takšna 'racionalizacija' je najboljša ilustracija današnjega obnašanja Evrope: bolj je varčevanje neuspešno, bolj se ga predpisuje kot zdravilo,« je med drugim povedal Varufakis.
