Leva vlada desne kanclerke

Berlin – Nemško ustavno sodišče ne bo posredovalo, zato bo nekaj manj kot pol milijona članov SPD v prihodnjih dneh lahko glasovalo o še eni veliki koaliciji s CDU/CSU Angele Merkel. Po pošti poslane glasovnice bodo prešteli 4. marca, politični vrhovi konservativne unije in SPD pa se več kot štiri mesece po volitvah pripravljajo na vladanje.

Socialdemokratski nasprotniki že tretje velike koalicije pod vodstvom krščanskodemokratske kanclerke Angele Merkel še naprej opozarjajo, da so še iz vsakega sodelovanja z njo izšli oslabljeni, najglasnejši Kevin Kühnert iz pomladka Jusos je »osupel« tudi zaradi prevlade razprav o kadrovskih imenovanjih nad vsebinskimi vprašanji. Komaj 28-letnemu politiku je bilo še pred kratkim »popolnoma vseeno« za kariero Martina Schulza, zdaj pa mora opazovati, kako se nekdanji predsednik evropskega parlamenta vzpenja na čelo nemškega zunanjega ministrstva. Schulz je na septembrskih volitvah dosegel za socialdemokrate najslabši rezultat po drugi svetovni vojni, a namerava z berlinskega zunanjega ministrstva vseeno izpodriniti dosedanjega zunanjega ministra Sigmarja Gabriela – pa čeprav je prav ta Schulza predlagal za kanclerskega kandidata in poleg tega velja še za najbolj priljubljenega politika v državi.

Razdeljevanje ministrstev

A so v Nemčiji zunanji ministri že po tradiciji bolj priljubljeni od tistih, ki se morajo ubadati z domačimi tegobami, volilni poraženec Schulz pa se je izkazal vsaj na koalicijskih pogajanjih. Skupaj s parlamentarno prvakinjo Andreo Nahles, ki bo po njem prevzela tudi vodstvo največje nemške levosredinske stranke, in drugimi je za SPD dobil še ministrstva za finance, delo, družino, pravosodje in okolje. Da ne bodo nezadovoljni bavarski volivci, krščanskosocialna unija CSU dobiva ministrstva za notranje zadeve, promet in digitalno ter razvojno pomoč. CDU Angele Merkel po dosedanjih informacijah ostajajo obramba, gospodarstvo, izobraževanje, zdravstvo in kmetijstvo – ter seveda kanclerska palača.

Mnogi krščanski demokrati najbolj žalujejo za finančnim ministrstvom, ki ga je v evrski krizi in sicer tako zaznamoval sedanji predsednik bundestaga Wolfgang Schäuble. Hamburški župan Olaf Scholz, ki ga bo zasedel, v SPD velja za bolj sredinskega politika, kritiki iz hanzeatskega velemesta pa 59-letnemu pravniku očitajo nagnjenost k zapravljanju za prestižne projekte, kot sta Filharmonija na Labi ali zdaj načrtovani najvišji nebotičnik v Nemčiji zunaj Frankfurta. A prihodnji podkancler skupaj z Nahlesovo že velja za nastajajoči novi vodilni duo nemških socialdemokratov, v svojih sedmih županskih letih pa je velikopotezno podpiral tudi gradnjo novih socialnih in drugih stanovanj ter se zavzemal za brezplačno otroško varstvo. Obe temi imata vidno mesto tudi v koalicijski pogodbi na zvezni ravni.

V njej ostaja postavka tudi o uravnoteženem proračunu, a je gospodarsko ministrstvo, ki naj bi ga vodil kanclerkin tesni sodelavec Peter Altmaier, za mnoge krščanske demokrate le tolažilna nagrada. Ministrski predsednik dežele Schleswig-Holstein Daniel Günther, ena od vzhajajočih zvezd CDU, v intervjuju za časopis Die Welt izpostavlja poudarke na digitalizaciji, izobraževanju, raziskovanju in energiji v koalicijski pogodbi, a tudi sam pravi, da so načrtovana sredstva za te in druge nove projekte na meji tistega, kar je mogoče zagovarjati s pogledom na prihodnost in še posebej na medgeneracijsko pravičnost. Zaskrbljeni so tudi nekateri drugi vidni krščanski demokrati.

O priseljevanju

Zaradi hudih posledic zgodovinske begunske krize, ki nemške sredinske konservativce sili v tekmovanje z nacionalistično Alternativo za Nemčijo, mnoge med njimi pomirja vsaj imenovanje dosedanjega bavarskega premiera Horsta Seehoferja na čelo notranjega ministrstva s posebnim poudarkom na domovinskih zadevah. Verjamejo, da z glasnim nasprotnikom kanclerkine begunske politike na tako vidnem položaju človekoljubno priseljevanje ne bo preseglo števila 220.000 na leto, priseljevanje sorodnikov azilantov z omejenim statusom pa ne tisoč na mesec, kot so se dogovorili koalicijski partnerji. Sicer pa tudi socialdemokrati niso dosegli vsega, kar so si želeli. Prispevki delodajalcev in delojemalcev za zdravstveno zavarovanje bodo po letu 2019 spet izenačeni, a bo morebitno izenačitev zdravniških honorarjev za obvezne in zasebne zavarovance šele preučila posebna komisija. Za SPD še bolj spornega zaposlovanja za določen čas pa ne bodo prepovedali, ampak ga bodo glede na velikost podjetij omejili tako časovno kot po številu delavcev.

Zaskrbljeni glasovi iz gospodarstva

Iz gospodarstva je kljub temu že slišati zaskrbljene glasove. Predsednik združenja nemške industrije Dieter Kempf kritizira »napačno usmeritev v prerazporejanje denarja« namesto zagotavljanja prihodnosti z zmanjšanjem davčnih bremen, strukturnimi reformami in investicijami v znanost in razvoj, premalo so po njegovem dosegli tudi pri digitalizaciji. Opozarja na množično znižanje podjetniških davkov v ZDA, medtem ko bo nemška vlada sicer nižala solidarnostni prispevek za vzhodno Nemčijo ter socialne izdatke držala pod štiridesetimi odstotki bruto dohodka, a bo svoje izdatke povečala za desetine milijard evrov. Med drugim bo skrbela za dovolj veliko blaginjo upokojencev, mladim družinam povečevala otroške dodatke ter za reševanje njihovega stanovanjskega vprašanja uvedla »otroški gradbeni dodatek«. Vsem drugim bo pomagala z intenzivno gradnjo dostopnih stanovanj in še večjo zaščito najemnikov.

Nemški koalicijski partnerji si bodo prizadevali za več vrtcev in celodnevnih šol ter bodo pravice otrok zapisali v temeljni zakon. Zavzeli so se za enakopravno zastopanost spolov na vodilnih položajih v javnih službah, spodbude za poklicno izobraževanje in še marsikaj. Če so domači kritiki vse glasnejši, pa so zaradi nemških koalicijskih dogovorov zadovoljni v Bruslju. Verjamejo, da bo stabilna vlada v Berlinu pomagala tudi pri uresničitvi reform evrskega območja.