Tiskane izdaje
Berlin – Trenutno v Nemčiji in Evropi najbolj iskanega terorista je poslal na oni svet italijanski policist. Anis Amri, osumljen uboja 12 ljudi na berlinski božični tržnici z ugrabljenim tovornjakom, je v predmestju Milana med vpitjem »Alah je velik!« poskusil ubiti policista, preden so ga pokosili streli drugega.
Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je Amri izstopil iz vlaka v milanskem predmestju Sesto San Giovanni, ko sta k njemu pristopila policista. Namesto dokumentov je domnevni berlinski morilec iz nahrbtnika potegnil pištolo in med vpitjem »Alah je velik« enega od policistov ranil v ramo. Ko je poskusil zbežati, ga je ustrelil drugi policist. Devetindvajsetletni Luca Scata, ki ga v Italiji zdaj slavijo kot junaka, je bil na delovnem mestu šele nekaj mesecev.
Za evropske varnostne dileme je značilno, da so Amrijevo smrt razglasili tudi na spletni strani »tiskovne agencije« Islamske države skupaj z videoposnetkom atentatorjeve prisege zvestobe njihovemu voditelju Abu Bakru al Bagdadiju – posnetim na berlinskem mostu. Nemška policija je vsaj pred napadom imela veliko manj podatkov o 24-letnem Tunizijcu, ki je bil že v svoji domovini znan po nasilnosti in je v Italiji, kamor je prišel po sredozemski begunski poti leta 2011, zaradi požiga več let sedel v zaporu.
V Nemčiji, kamor je prišel lani, se je lahko kljub temu nemoteno gibal po državi ter celo uporabljal več identitet. Nemški organi pregona so vedeli, da se je Amri ponujal domačim islamistom za samomorilskega napadalca, pa to ni bilo dovolj za izgon iz države, v kateri ni dobil pravice do azila. Iz Tunizije niso dobili nadomestnega potnega lista, so se opravičevali pristojni.
Evropsko javnost bo zdaj zanimalo, kako je lahko najbolj iskani terorist prek Francije prišel v Italijo, nemško javnost pa še posebej, kaj je z njihovo varnostjo. Znano je, da je morilec z berlinskega trga Breitscheidplatz neovirano odkorakal iz tovornjaka, s katerim je ubil enajst obiskovalcev božične tržnice ter ustrelil ugrabljenega poljskega voznika. Berlinska policija zanika, da bi varnostne kamere zaznale Amrija pred mošejo v berlinski četrti Moabit, znani po povezavah z radikalnimi islamskimi krogi, medtem ko so sami s pakistanskim beguncem lovili napačnega človeka, čeprav je pravi napadalec v tovornjaku pustil svoje dokumente. Niso pa zanikali njegovih prejšnjih povezav z mošejo, ki stoji blizu parkirišča, na katerem je bil umorjen nesrečni poljski voznik.
Mnogi se sprašujejo, v kaj se je sprevrgla nemška skrb za zasebnost. Ko je bilo že znano, da je Anis Amri osumljen odgovornosti za »nemški 11. september«, je policija še vedno razdeljevala fotografije s prikritimi očmi in veliko začetnico namesto celotnega priimka. Takšna občutljivost je resda pogojena z grozljivo zgodovino iz časov, ko v Nemčiji zasebnost ni veljala nič, a na vse pripravljeni islamski teroristi ne spoštujejo človeških življenj nič bolj kot nekoč nacisti.
Večna priča zločinov
Tudi zaradi nesposobnosti učinkovitega odgovora na nove varnostne izzive bo zdaj trg Breitscheidplatz večna priča najhujših zločinov sodobnosti, potem ko je bil že prej zaznamovan s krutostjo nemške zgodovine. Na njem stoji spominska cerkev cesarja Viljema, ki so jo med drugo svetovno vojno zbombardirala zavezniška letala. V opomin na nacistične zločine so zvonik po koncu vojne pustili napol podrt.
V moderni del cerkve, zgrajen iz prozornih opek, obsijanih z modro svetlobo, se zdaj zgrinjajo žalujoči Berlinčani, Nemci in obiskovalci iz vsega sveta. »Upam, da bo zdaj vsaj nekaj miru v naših srcih,« je pred cerkvijo povedala upokojenka Margot. »Kaj bi na to rekel Alah?« je nekdo v angleščini napisal ob robu morja svečk, rož in napisov na enem od mest, kjer so v ponedeljek zvečer ugasnila nedolžna življenja. »Smo ranljivi, a vedno znova vstanemo, mi smo Berlin!« je malo stran napisal nekdo drug. »Zelo žalostno, a se to lahko zgodi kjerkoli,« je ocenila mimoidoča britanska turistka, med obiskovalci Cerkve cesarja Viljema, ki se v dolgi vrsti vpisujejo v knjigo žalovanja, je bil tudi iraški begunec Sajad s spremljevalko, ovito v ruto. V dovolj dobri nemščini, ki se je uči že leto dni, je izučeni slaščičar poudaril, da je musliman, a bi rad izrazil solidarnost z nemškimi gostitelji.
Kako je bilo v ponedeljek zvečer, sem vprašala prodajalko medenjakov blizu mesta, kjer je pridrvel morilski tovornjak. »Ne smemo govoriti za javnost, a naj vam vseeno povem, da je bilo grozljivo.« Vprašanje sem zastavila še prodajalcu kuhanega vina natančno na mestu, kjer je tovornjak najprej zadel tržnico in so zdaj tako kot povsod drugod postavljeni betonski zidovi. »V ponedeljek me ni bilo tukaj,« je odgovoril. »Tisti, ki so bili, so ali v šoku ali kaj hujšega.« Kanclerka Angela Merkel je medtem zahtevala veliko hitrejši izgon vseh, ki nimajo pravice do azila.
