Luksemburški veleposlanik: Državljani se morajo sami opredeliti do EU

Ljubljana − Luksemburg je prvega julija za pol leta prevzel predsedovanje EU. V evropskem merilu ena najbolj izkušenih držav bo po besedah Huberta Wurtha, luksemburškega veleposlanika v Sloveniji, poskušala v času resnih problemov še naprej igrati vlogo poštenega mediatorja.

Z Wurthom smo se pogovarjali na dan njegovega obiska državnega zbora, kjer je slovenskim poslancem predstavil programske prioritete svoje države. Ključni izziv luksemburškega predsedovanja bo, kot pravi, zagotavljanje koherentnosti in enotnosti med 28 državami članicami. Luksemburg bi hkrati rad Unijo približal ljudem. Naloga bo brez dvoma težka.

Luksemburško predsedstvo se bo v prihodnjih šestih mesecih moralo soočiti z velikimi izzivi, kot so grška dolžniška kriza, razmere v Sredozemlju, problem evropskega gospodarstva in težaven reformni proces. Kako lahko Luksemburg doseže več enotnosti med državami članicami, ko gre za iskanje odgovorov na ta vprašanja?

Predsedstvo ima določen manevrski prostor pri odločanju, a se mora pri tem zanašati tudi na druge. Pri reševanju večine vprašanj potrebujemo dogovor med vsemi državami. Kot pravite, gre za probleme, pri katerih je težko najti preproste rešitve. V tem pogledu bo prihodnjih šest mesecev precej napetih, a še vedno verjamem, da se bo na luksemburško predsedstvo gledalo kot na graditelja mostov in poštenega pogajalca. Nimamo nobenih resničnih interesov, ko gre za ta vprašanja. Zato lahko zavzamemo nevtralno stališče, mediiramo med različnimi stranmi in omogočimo dialog. Upam, da se bo to tudi uresničilo.

Nazadnje ste predsedovali EU leta 2005. Unija se je od takrat precej spremenila.

Izjemno se je spremenila. Leta 2004 se je zgodila velika širitev, v vmesnem času so se pridružile še tri nove države. Zdaj jih je 28 in slika je povsem drugačna. Z lizbonsko pogodbo smo dobili drugačne institucije, predsedstvo nima več enakih pristojnosti, kot jih je imelo leta 2005.

Toda ali bi rekli, da so bile spremembe dobre ali slabe?

Prinesle so tako dobre kot slabe stvari. Da EU sestavlja 28 držav in ne več zgolj 15, je dobra stvar, saj smo si to vedno želeli. Želeli smo si nove institucije in jih naposled tudi dobili. Napredek je opazen na veliko področjih, denimo pri bančni uniji. Po finančni krizi smo vzpostavili veliko okvirov [za reševanje težav], ampak to še ne pomeni, da se problemi ne bodo pojavljali. Na primer, ko smo pripravljali program za predsedovanje, priseljevanje ni predstavljajo tako občutljivega problema, kot ga danes. Podobno je bilo z grško dolžniško krizo: negotova je postala šele v zadnjem času.

Med predstavitvijo prioritet luksemburškega predsedovanja v slovenskem parlamentu Grčije niste posebej omenjali. Kakšno pomembnost pripisujete temu vprašanju?

Res je, nisem je omenil. Seveda gre za zelo pomembno vprašanje. Gre za odnos med EU in državo članico. S tem vprašanjem se ukvarjajo predvsem evropski svet, finančni ministri evrskih držav in vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem. Luksemburško predsedstvo torej ni neposredno vključeno v reševanje. Na drugi strani smo zelo zaskrbljeni. Če lahko pomagamo pri zbliževanju stališč, bomo to vsekakor storili. Na tem področju imamo kredibilnost, tudi predsednik evropske komisije je kot luksemburški premier bil na čelu evroskupine. Iskanje rešitev bo naporno.

Grška kriza poraja tudi pomembna vprašanja o dolgoročni stabilnosti evropskega gospodarstva. To je ena od prioritet luksemburškega predsedovanja.

EU je velika entiteta. 500 milijonov ljudi, 28 držav. Očitno je, da ne bo mogoče ne danes ne jutri rešiti vseh teh vprašanj, kjer se pojavljajo različni interesi, na način, ki bi prinesel harmonijo. Ne, morali bomo trdo delati, da ustvarimo atmosfero, ki bo ljudi med seboj zbližala. V tem trenutku te atmosfere morda ni zaznati. Pomembno bo spregovoriti in voditi dober dialog.

Kaj je tisto, kar trenutno zadržuje evropsko gospodarstvo?

Evropsko gospodarstvo se sooča z drugimi gospodarstvi, na planetu namreč nismo sami. Sooča se z razvijajočimi se državami na azijskem kontinentu, v Latinski Ameriki in Afriki. Mednarodno okolje predstavlja čedalje večji izziv in temu se moramo prilagoditi. Ne moremo se preprosto odločiti, da bomo mirovali, drugi pa se bodo razvijali naprej. Tako ne bo šlo.

Kako lahko EU doseže večjo dinamiko, investicije in gospodarsko rast, hkrati pa ohrani socialnopolitično stabilnost?

K temu vprašanju lahko dodate še dejstvo, da se naša populacija stara. Prvi odziv na veliko teh izzivov je ponavadi povečana previdnost in vztrajanje pri ohranjanju trenutnega stanja. Zdi se, da smo trenutno v tej fazi. Seveda lahko v njej ostanemo le nekaj časa. Spet bomo morali doseči tisto točko, ko bomo lahko znotraj EU razvili politike, naprej znotraj držav, nato pa še med njimi, s katerimi bomo postali pripravljeni na prihodnost.

Hkrati pravite, da se zavzemate za vzpostavitev tako imenovane Unije za državljane, ki se začne s poslušanjem želja ljudi. Toda dandanes si veliko ljudi želi manj in ne več Evrope. Kako manevrirate med temi željami?

Če nekdo reče, da bi rad manj Evrope, kaj to pravzaprav pomeni? Ali to pomeni, da si želite manj rešitev za vaše probleme? Ali to, da je rešitve lažje najti zunaj EU? Ljudje na to vprašanje gledajo različno. Državljani morajo biti vključeni v proces [iskanja odgovorov], sicer nikoli ne bodo imeli vseh informacij, potrebnih za obrazložitev izzivov EU in poteka dela v njenih institucijah. Naša naloga je prepričati državljane. Sami se morajo opredeliti do EU. Seveda za to potrebujejo prave informacije.

Torej je nezadovoljstvo ljudi z Evropo posledica napačnih informacij?

Vsi potrebujejo prave informacije, to predstavlja izziv za vsakogar: tisti, ki sprejemajo odločitve, in vsi drugi. Vi, novinarji, prenašate informacije širši javnosti. Ta prenos predstavlja dnevni izziv. Vsak dan prinese kaj novega.

Luksemburg v programu predsedovanja namenja veliko pozornosti tudi reševanju migracij v Sredozemlju. Vaša vlada pravi, da namerava sprejeti takojšnje ukrepe na tem področju. Ste lahko o tem malo bolj specifični?

Ukrepi so bili že prediskutirani, predlagala jih je evropska komisija. Kot ste lahko videli, jih partnerji niso sprejeli. Zdaj moramo najti način, na katerega bodo lahko vsi pokazali solidarnost, med drugim tako, da bo vsaka država sprejela določeno število beguncev in iskalcev azila. Moramo najti tudi primeren sistem, po katerem bomo lahko ločili iskalce azila in begunce od ekonomskih migrantov, nato pa primeren način, kako organizirati bodisi njihovo nastanitev bodisi vrnitev v državo izvora.

Toda iskanje te solidarnosti bo zelo težko.

Vsekakor, a to še ne pomeni, da je nemogoče. Našle se bodo države, ki ne bodo pripravljene pokazati solidarnosti. Toda večina bo pripravljena na sodelovanje. Vsaj upam tako.

Luksemburg ostaja v središču pozornosti ene največjih davčnih afer v Evropi. Ali ste zaskrbljeni, da bi ta na neki točki lahko začela predstavljati problem za vaše predsedovanje?

Mislim, da ni pošteno reči, da je Luksemburg v središču davčne afere. O davčnih aferah se je veliko govorilo v medijih in lahko domnevamo, da za tem stojijo dobri razlogi. Luksemburg je zelo pomembno finančno središče in je zato tudi bil del tovrstnih zgodb. Obstaja en specifičen primer, kjer je Luksemburg bil omenjen, a poleg drugih držav. Dejstvo je, da v vsaki državi obstaja neki odnos med podjetji in vladami. Tako je bilo tudi v Luksemburgu. Ko gre za razprave o tem na mednarodni ravni, smo v njih pripravljeni sodelovati. Seveda si vedno želimo biti zraven pri razpravah o pravilih, ta morajo biti razumna in učinkovita, hkrati ne smejo voditi v slabše situacije od tistih, ki jih želijo popraviti.

Verjamete, da vam druge države zaupajo pri reševanju vprašanj, povezanih s preprečevanjem davčnih utaj in izogibanja davkom?

Vsekakor, saj smo se že spopadli s tem problemom. Vedno smo bili tisti, ki smo se v razpravah o tem zavzemali, da se z rešitvami vzpostavijo enaki pogoji za vse države. To pomeni, da bodo morali biti vsi vključeni, tako Kanarski otoki, Bermuda, Švica in Luksemburg. Seveda pa je pomembno, da zraven sodelujejo velike države z velikimi gospodarstvi. Pri njih se vse začne.