Tiskane izdaje
Francija dan po volitvah ostaja v središču evropske pozornosti. Z vseh koncev še naprej prihajajo pohvale in čestitke bodočemu francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, ki je včeraj svojo tekmico premagal s 66,1 odstotka podpore. Drugega kroga volitev se ni udeležilo 25,44 odstotka volilnih upravičencev, kar je največ po letu 1969.
A med včerajšnjimi volitvami ni izstopala le nizka volilna udeležba, z notranjega ministrstva so sporočili tudi rekordno število oddanih volilnih lističev, ki so ostali neizpolnjeni ali pa so bili neveljavni. Takšnih je bilo okoli devet odstotkov, v prvem krogu jih je bilo dva odstotka
Kljub nižji udeležbi in neveljavnim glasovnicam pa so francoski volivci včeraj prepričljivo podprli liberalca Emmanuela Macrona za novega predsednika. V prvem govoru po razglasitvi rezultatov je povedal, da Francija obrača novo stran v svoji zgodovini. »Hočem, da bo to stran upanja in obnovljenega zaupanja,« je povedal 39-letni bodoči predsednik, ki bo, ko prevzame mandat od svojega predhodnika Françoisa Hollanda, postal najmlajši predsednik v zgodovini Francije.
Včerajšnje dogajanje in rezultat volitev so s tesnobo pričakovali predvsem v Bruslju, kjer bi zmaga evroskeptične Marine Le Pen poskrbela za največji pretres. Francoska tiskovna agencija AFP je odziv Bruslja opisala kot evforičen − iz vseh glavnih mest članic EU so deževale čestitke, predstavniki evropskih institucij so njegovo zmago pozdravili kot pomembno zmago proti populistom. »Vesel sem, da so Francozi izbrali evropsko prihodnost,« je sporočil predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani je prav tako izrazil zadovoljstvo z Macronovo zmago, a opozoril, da ne smemo pozabiti na lekcije Le Penove. »Moramo si začeti prizadevati za spremembo Evrope, saj ne smemo podcenjevati volivcev, ki so izbrali Le Penovo, in tistih, ki so ostali doma.«
Pozitivno o zmagi Macrona je bilo danes brati tudi v večini večjih medijev. Spletna stran francoskega Monda je danes ponujala fotografijo Macrona v ospredju in Le Penove v ozadju z njegovim citatom: »Branil bom Francijo in njene glavne interese. Njen ugled.« Nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung je zapisal, da se je »Evropa izognila nočni mori«, a pri tem dodal, da si Evropa ne sme delati utvar. Tudi britanski Guardian je posvaril, da Francijo čaka zahtevna pot, čeprav podpira odločitev Francozov.
Odzvali so se tudi voditelji iz drugih delov sveta. Ameriški predsednik Donald Trump je na twitterju čestital Macronu in mu sporočil, da se veseli sodelovanja z njim. Ruski predsednik Vladimir Putin je bodočega francoskega predsednika pozval, naj si prizadeva za premostitev globokih prepadov med Moskvo in Parizom, in se zavzel za skupni boj proti terorizmu. Kitajski voditelj Xi Jinping je ob čestitkah zapisal, da si državi delita odgovornost za skupni razvoj sveta in miru. Japonski premier Šinzo Abe Macronovo zmago vidi kot simbolično zmago nad zapiranjem držav v svoje meje.
Medtem ko se še vedno vrstijo čestitke, Emmanuel Macron že počasi vstopa v vlogo francoskega predsednika. Danes ga je na prvem javnem srečanju po izvolitvi sprejel odhajajoči predsednik François Hollande, ki je toplo pozdravil svojega nekdanjega gospodarskega ministra. Predsednik in njegov naslednik sta se udeležila slovesnosti pri Slavoloku zmage, kjer sta položila venec pred spomenikom neznanemu vojaku.
Preberite tudi:
• Optimizem, komentar Mimi Podkrižnik
• Macron in Evropa, komentar Petra Žerjavića
• Pogovor s profesorjem politologije Christianom Lequesnom
• Pogovor z upokojeno francosko založnico in pisateljico Tereso Cremisi
François Hollande je po poročanju spletnega portala France24 potrdil, da bo ključe Elizejske palače svojemu nasledniku predal v nedeljo, ko bo ta tudi uradno prevzel položaj francoskega predsednika. Ena od prvih Macronovih nalog bo zdaj imenovati premiera, ki bo vodil vlado do parlamentarnih volitev 11. in 18. junija, morda še dlje. Novi predsednik je pred dnevi sporočil, da je že izbral kandidata, a njegovega imena še ni razkril javnosti.
Glavno vprašanje je zdaj, kaj bodo prinesle parlamentarne volitve
Macron se bo moral nato znova osredotočiti na volitve, tokrat parlamentarne. Pred slabim letom ustanovljeno Macronovo gibanje En Marche! v parlamentu za zdaj nima sedežev. Če bo predsednik hotel uresničiti svoje načrte, bo potreboval parlamentarno večino, a mnogi dvomijo, da bi lahko njegovo gibanje osvojilo dovolj glasov, da bi lahko vladalo brez koalicijskega partnerja.
Javnomnenjske raziskave napovedujejo, da bodo člani En Marche! osvojili med 24 in 26 odstotki volilnih glasov, na drugo mesto naj bi se z 22 odstotki uvrstila konservativna Republikanska stranka, na tretje z 21 oziroma 22 odstotki skrajnodesničarska Nacionalna fronta. Četrto mesto pa naj bi pripadlo skrajnolevičarski stranki France insoumise Jean-Luca Mélenchona.
Francoski dopisnik v Bruslju za časnika Ouest France in Sud Ouest Nicolas Gros-Verheyde je za Slovensko tiskovno agencijo povedal, da je zdaj velik vprašaj, kako bo Macron vladal: bo na junijskih volitvah zbral absolutno ali relativno večino, bo vladal v koaliciji. Medtem ko vnaprej dogovorjene koalicije niso novost, bi bila koalicija, skovana po volitvah, nekaj povsem novega za sodobno Francijo ter bi pomembno vplivala na razmerje moči med predsednikom in parlamentom.
Po mnenju Gros-Verheyda so mogoči vsi trije scenariji: da sta tako predsednik kot premier iz istega političnega tabora, da zbere Macron relativno večino in da je premier iz druge koalicijske stranke ali kohabitacija, torej premier iz politično nasprotne stranke. Izid parlamentarnih volitev je nemogoče napovedati, je za STA še povedal dopisnik.
Prvi protesti proti Macronu
Iz Pariza poročajo tudi o prvih protikapitalističnih protestih proti Macronu. Na trgu Place de la République se je na poziv sindikatov, kot je CGT, danes popoldne zbralo okoli tisoč ljudi, ki so protestirali proti napovedanim gospodarskim reformam bodočega predsednika.
