Tiskane izdaje
Takoj po izvolitvi so novemu predsedniku napovedali monarhično vedenje doma, zdaj, po slabih dveh mesecih, ko vidijo, kako vodi državo, so nepokorni, kolikor se da. Medtem ko v francoski narodni skupščini absolutno prevladujejo macronisti, se obrobni opozicijski mélenchonisti dvigujejo z načinom oblačenja, bojkoti in protesti. Francija pod Emmanuelom Macronom.
Danes bo pred parlamentarci – 577 poslanci in 348 senatorji v kongresu, sklicanem v Versaillesu – nastopil predsednik države Emmanuel Macron in pokazal, kaj je pričakovati v prihodnjih petih letih, jutri pa bo pred poslanci v narodni skupščini slavnostno spregovoril predsednik vlade Édouard Philippe. Da bo predsednik s »tajmingom« zasenčil premiera, se zdi mnogim političnim komentatorjem neprimerno sramotenje premierske funkcije in Édouarda Philippa.
Drugi razumejo situacijo kot temeljit in dopolnjujoč nagovor Francozov dveh najpomembnejših mož v državi. Sploh ker se predsednik Macron nekako izogiba temu, da bi nastopil pred televizijskimi kamerami – kot je znano, tega ne bo storil niti ob državnem prazniku 14. julija, četudi je bilo to v navadi predhodnikov, od Valéryja Giscarda d'Estainga naprej, z izjemo Nicolasa Sarkozyja.
Kriza demokracije
Zadnje dni je bilo mogoče slišati, da bodo kongres – srečanje obeh domov parlamenta – bojkotirali poslanci iz vrst Nepokorne Francije Jean-Luca Mélenchona, ki se sploh že postavljajo po robu, kolikor je mogoče. Med drugim so se čisto na začetku, ob nedavnem otvoritvenem zasedanju narodne skupščine, ko so izvolili njenega predsednika, uprli nošenju kravate in suknjiča, češ da simbolizirata »stari sistem«, kar nekateri razumejo bolj kot nepotrebno »smešno provokacijo« 17 radikalnih levičarjev.
Toda retorično spretni Mélenchon je v odgovor pripomnil, da so v francoski revolucionarni zgodovini obstajali »brezhlačniki«, zakaj ne bi končno tudi brezkravatarji ... Ker mora vsebina prevladati nad obliko, verjetno o oblačilih ne kaže izgubljati besed, si mislijo neredki.
Povednejši je bojkot radikalnih levičarjev današnjega kongresa tik pred jutrišnjim nagovorom premiera, s čimer si želijo sporočiti, da so – proti »starim, premalo demokratičnim institucijam« in predvsem proti »monarhistični« drži novega predsednika.
Jean-Luc Mélenchon. Foto: AFP/GEOFFROY VAN DER HASSELT
Francoska peta republika ostaja, kot hočejo menda simbolno opozarjati mélenchonisti, še naprej »preživeta monarhija«. A parlament je, resda v nekaterih družbah bolj in v drugih manj, po svoje vedno tudi teater, in tako je po novem v francoski opoziciji, ki je močno okrnjena, teatralen Jean-Luc Mélenchon.
Po besedah zgodovinarja Christiana Delporta za Nouvel Observateur v tokratnem sestavu parlamenta ni prave opozicije, zato je pričakovati, da se bo res še najbolj upiral Mélenchon, njegova skupina pa je prešibka, da bi lahko dosegli kaj več, kot zganjali cirkus. Vodja Nepokorne Francije je na levici nekako edini, ki bo grmel proti parlamentarni večini, medtem ko je od opozicijske desnice pričakovati, da bo do nje bolj »konstruktivna« kot kritična.
Široka kritika je vedno nujna, sploh ker, kot opozarjajo prav tako manjšinski socialisti, v narodni skupščini ne bo poskrbljeno za demokratično ravnovesje, za pravice opozicije, tudi zato, ker so vse ključne pozicije v rokah macronistov.
Slika parlamenta
Na račun dodobra prevetrene francoske narodne skupščine so še druge opazke. V njej resda sedi več žensk kot kadarkoli: zasedajo 224 od 577 poslanskih mest, vendar jim, kot gledajo politiki Emmanuela Macrona pod prste pri Le Mondu, niso zaupane ključne funkcije. Francozi tako niso dobili predsednice narodne skupščine, čeprav so bila pričakovanja velika: na četrto najpomembnejšo pozicijo v državi je bil s 353 glasovi izvoljen François de Rugy iz vrst macronistov. Nobene ženske ni prav tako med predsedniki poslanskih skupin, kar kaže, da še vedno zmagujejo stari refleksi: politika sama, četudi je pomlajena, izbira na pomembna mesta moške.
Zagotovo je prav tako povedno, da po novem v narodni skupščini, kjer je starih poslancev le za četrtino, službuje več takih predstavnikov naroda, ki imajo za sabo ugledne šole, kot so Sciences Po, Ena, Essec, ENS ..., kot kdaj prej, krepka večina, več kot 70 odstotkov, jih je višje izobraženih (polovica je končala univerzo). Za primerjavo: na nacionalni ravni je delež Francozov, ki imajo več kot srednjo šolo, 27-odstotni.
Ni niti nepomembno, da je med novimi poslanci in poslankami zelo veliko pravnikov in da je med njimi še 34 doktorjev znanosti, največ iz vrst vladajočih strank Republika naprej! in MoDem. Krepko večinski macronisti imajo sploh največ pozicij, od omenjenega predsedovanja narodni skupščini do vodenja šestih od osmih stalnih komisij ... Tudi zaradi vsega tega, pa tudi zaradi sklicanega kongresa ter očitkov o uničevanju delovne zakonodaje ..., danes ob 15. uri v Versailles ne bo poslancev mélenchonistov, se bodo pa tri ure pozneje povezali s somišljeniki na Trgu republike in – protestirali proti »faraonskemu odklonu predsedniške monarhije«.
