Tiskane izdaje
Ljubljana, Bruselj – Države vzhodne in srednje Evrope, ki so v primerjalnih testih kakovosti živil ugotovile, da so ta slabše kakovosti kot enaki izdelki, ki jih prehrambne multinacionalke prodajajo v državah zahodne Evrope, bodo maja ponovile testiranje, tokrat po enotni metodologiji, da jim živilski velikani ne bodo mogli očitati pristranskosti.
Metodologija, ki je bila napovedana že za začetek letošnjega leta, bo po napovedih evropske komisarke za pravosodje, pravice potrošnikov in enakost spolov Věre Jourove pripravljena aprila, razvijajo jo v Skupnem raziskovalnem centru (JRC), znanstvenem servisu evropske komisije. Ta je za izdelavo zagotovila milijon evrov, dodaten milijon pa je obljubila za izvedbo novih primerjalnih testov.
Metodologija bo poleg protokola vzorčenja vsebovala protokol za laboratorije, ki bodo opravljali analize živil. Določila jih bo evropska komisija. Po pripravi in sprejemu metodologije bosta znana tudi natančen nabor izdelkov, ki bodo testirani, in vrsta analiz. Testirana bodo živila iz običajne nakupovalne košarice potrošnikov v večini evropskih članic, preiskave pa bodo zajele kemijske in organoleptične lastnosti (videz, vonj, okus ...) živil.
Težava vse Evrope,
Slovenija je bila ena aktivnejših držav pri opozarjanju, da so razlike med navzven enakimi izdelki blagovnih znamk multinacionalk zavajanje potrošnikov, ki ga je treba sankcionirati. Ali bo dvojna kakovost živil uvrščena na seznam nepoštenih poslovnih praks, pa bo treba počakati vsaj do konca leta, ko bo sprejeto končno poročilo primerjalnih testov. »Če bodo rezultati potrdili, da dvojna kakovost obstaja, je na vrsti komisija, ki bo morala sprejeti ustrezne korektivne ukrepe na ravni EU,« pravijo na upravi za varno hrano.
Za povečavo klikni na grafiko.
Masleni keksi odslej brez palmovega olja
Komisija je konec septembra lani objavila smernice za interpretacijo zakonodaje o živilih in varstvu pravic potrošnikov, ki naj bi državam članicam pomagale pri presoji, ali živilska podjetja v konkretnih primerih uporabljajo nepoštene prakse. Zakonodajnih sprememb za zdaj ni predvidela.
Lanski primerjalni testi so malenkostno vendarle premaknili nekatera živilska podjetja, ki so se zbala vpliva negativne publicitete na prodajo. Prvi je bil proizvajalec otroške hrane Hipp, ki je po rezultatu primerjalnega testa živil na Hrvaškem napovedal, da bo v vseh državah zagotovil enak delež zelenjave v svojih kašicah. Nemški Bahlsen je naznanil, da bo v vseh piškotih, ki jih trži kot maslene, začel uporabljati maslo (v piškotih, ki jih je prodajal na Poljskem, ga je nadomeščal s palmovim oljem), Ferrero pa spremembo recepture nutele za Nemčijo, kjer je bila ta drugačna kot v drugih evropskih državah.
Zavajanje bo dražje
Vprašanje dvojnih standardov hrane je še posebno kočljivo v političnem kontekstu čedalje globljega »geografskega« razdora znotraj Unije, saj imajo vzhodne članice z višegrajsko četverico na čelu občutek, da so obravnavane kot drugorazredne.
Dokazov o nižji kakovosti izdelkov, ki bi načeloma na policah povsod po Evropi morali biti enaki, je bilo v zadnjih letih dovolj. Najbolj razvpiti so primeri manjše količine rib v ribjih palčkah na Slovaškem, manj mesa v mesnih izdelkih na Madžarskem, manj kakava v čokoladi na Češkem. Po razmahu nezadovoljstva, izraženega na več ravneh, tudi kmetijskih ministrov in premierov, se je evropska komisija le bolj intenzivno lotila tega vprašanja.
Med drugim so se začeli intenzivni pogovori s predstavniki proizvajalcev. Ti so se prej izgovarjali, da upoštevajo le različne okuse in raven dohodkov v različnih državah. »Ne bom dovolil, da se v nekaterih delih Evrope prodajajo živila nižje kakovosti kot v drugih državah, čeprav imajo enako embalažo in blagovno znamko. Nacionalnim organom moramo zagotoviti večje pristojnosti za odpravo teh nezakonitih ravnanj povsod, kjer obstajajo,« je bilo jasno sporočilo predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v govoru septembra lani.
Uredba o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom zahteva, da morajo imeti potrošniki resnične in zadostne informacije o določenem živilu. Na označbah živil morajo biti navedene vse sestavine izdelka. Drugi akt je direktiva o nepoštenih poslovnih praksah, ki prepoveduje nepoštene poslovne prakse, kot so trženje izdelkov pod isto znamko na način, ki bi lahko zavajal potrošnike.
Bruseljske smernice predvidevajo korake, na podlagi katerih lahko nacionalni organi za varstvo potrošnikov in organi za živila ugotovijo, ali proizvajalci kršijo predpise. Če ima kršitev čezmejno razsežnost, jo lahko organi za varstvo potrošnikov obravnavajo na evropski ravni prek mreže za sodelovanje na področju varstva potrošnikov. Glavno pravilo je, da mora biti različna vsebina razvidna na embalaži. Tako bo na koncu največja moč v rokah potrošnikov in njihove izbire kot najmočnejši pritisk na industrijo
Komisarka Vera Jourová reformo potrošniške zakonodaje, ki jo bo predlagala aprila, ambiciozno imenuje kar New Deal za potrošnike. Napoveduje, da bodo njihove rešitve proizvajalcem otežile in podražile zavajanje potrošnikov v trženju izdelkov z dvojno kakovostjo, ki bodo eden od primerov nezakonitega ravnanja. Ko bo vse narejeno, komisarka iz Češke pričakuje, da bodo na vrsti nacionalni organi, ki bi morali »pokazati, da zadevo obravnavajo resno«.
