Makedonci bi gradili enotno državo z Albanci

Protestniki v Skopju so vihteli transparente z napisom »Ne za Sorosovo vlado« ali »Ne za tiransko platformo«.

Objavljeno
14. marec 2017 19.09
skopje
Vili Einspieler
Vili Einspieler

Skopje – Glavno sporočilo­ ­ponedeljkovega protesta­ proti­ »tiranski platformi« je bilo, da so Makedonci pripravljeni­ graditi skupno državo z Albanci,­ ne dovolijo pa njene­ delitve.­ Pomemben je bil tudi poziv udeležencem protesta­ k strpnosti do albanskih sodržavljanov.

Nekaj tisoč protestnikov, ki so se petnajstič zapored zbrali pred vladnim poslopjem na poziv državljanske pobude Za skupno Makedonijo, je mirno skandiralo za enotno Makedonijo. Nekateri med njimi so nosili bele maske, s katerimi so hoteli ponazoriti, da so padle maske voditeljev Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM), ki je pripravljena v boju za oblast skleniti tudi pakt s hudičem. Drugi so vihteli transparente z napisom »Ne za Sorosovo vlado« ali »Ne za tiransko platformo«, tretji pa so dopolnili ikonografijo z makedonskimi in zastavami državljanske pobude Četrti ilinden. Zgovoren je bil transparent z napisom »Popis«. Ko so se v Makedoniji nazadnje uradno prešteli, jih je bilo dobra dva milijona, če bi sešteli rezultate popisa, ki so ga opravili večinski narod in manjšinske skupnosti vsak zase, jih je najmanj dvakrat več.

Napetosti režirajo zunaj države

Med protestnim sprehodom od vladnega do skupščinskega poslopja je vodja pobude Boris Damovski pojasnil, da je ilinden državni praznik v spomin na velike dogodke, ki so omogočili vzpostavitev državnosti Makedonije. Prvi ilinden je bil leta 1903, ko je VMRO organizirala vstajo proti otomanskemu cesarstvu, četrti pa je zdaj, ko so se Makedonci uprli poskusom od zunaj, da bi uničili in razkosali njihovo državo.

Damovski je povedal, da je državljanska pobuda prvič protestirala leta 2008, ko se je zbralo 25.000 ljudi, ki so bili proti spremembi imena Makedonija. Kot takrat so tudi tokrat začeli proteste 27. februarja, v teh dneh pa bodo objavili manifest in deklaracijo za enotno Makedonijo ter začeli zbirati podpise po državi. Na vprašanje, ali ne branijo prvaka VMRO-DPMNE Nikole Gruevskega in ne Makedonije, je Damovski odgovoril: »Če bo Gruevski podpisal manifest in deklaracijo, bomo branili tudi njega.«

Govorniki pred skupščinskim poslopjem so poudarili, da »tiranska platforma«, po kateri bo albanski jezik postal drugi uradni jezik v državi, škodi interesom makedonskega naroda. Po njihovem bi to vodilo v federalizacijo in kantonizacijo države, kar bi trajno spremenilo karakter Makedonije. Udeleženci protesta so skandirali tudi proti albanskemu premieru Ediju Rami, ki mu pripisujejo, da je idejni oče »tiranske platforme«, in kosovskemu predsedniku Hashimu Thaçiju, ki je pozval Albance v Makedoniji, naj vzamejo usodo v svoje roke.

Protestniki iz Gibanja za skupno Makedonijo s sliko Goceta Delčeva. Foto: Tomi Lobar

Albanci bi radi odšli na svoje?

Prvaku SDSM Zoranu Zaevu so očitali, da mu gre le za prevzem oblasti, predsednika države Gjorgeja Ivanova pa pozvali, naj ne podleže pritiskom in manipulacijam ter še naprej brani nacionalne interese. Na govorniškem odru se je namesto politikov zvrstila peščica makedonskih intelektualcev, ki so poudarili, da na vseh ravneh dobro sodelujejo tudi z Albanci. Poleg pozivov k strpnosti in sobivanju so se izrekli tudi proti medetničnim napetostim, ki jih režirajo zunaj države.

V pogovoru s posameznimi zmernimi Makedonci je bilo čutiti strah, da se bo globoka politična kriza končala z državljansko vojno. Kljub temu so v šali dejali, da se jim ni sanjalo, kako velika je Makedonija, glede na to, da so protesti potekali v več kot 30 mestih. Čeprav so mnogi med njimi z vsem srcem proti Gruevskemu in bi ga radi videli za rešetkami, so prepričani, da so Albanci začutili svojih pet minut. S tega zornega kota so ocenili zahtevo po dvojezičnosti kot prvi korak k federalizaciji in razkosanju države. Ker naj bi Albance v Makedoniji po »tiranski platformi« uvrstili med konstitutivne narode in uvedli integrirano upravljanje meja s Kosovom in Albanijo, se sprašujejo, ali ni to poskus oblikovanja velike Albanije in ali se ne bodo Albanci lepo zahvalili Makedoncem za sodelovanje ter odšli na svoje.

Na plodna tla tako padajo izjave Gruevskega, da bi oblikovanje nove vlade, ki bi jo podprle albanske stranke, pripeljalo do konca makedonske države v njeni sedanji obliki in tveganja, da bo Makedonija postala prizorišče novega med­etničnega spopada na Balkanu. Gruevski je dejal, da platforma albanskih strank ni le poskus redefinicije države, temveč tudi revizije ohridskega mirovnega sporazuma iz leta 2001, kar je zelo nevarno, ker bi odprlo Pandorino skrinjico.

Razgled prek puškinih cevi

Po mnenju nekaterih analitikov vodja Demokratične unije za integracijo (DUI) Ali Ahmeti igra s figo v žepu. Znano je, da sta se Ahmeti in Gruevski dogovorila za sestavo nove vlade, sporna naj bi bila le še ukinitev posebnega tožilstva. Po navedbah poznavalcev se je Ahmeti odpovedal priljubljenemu zakonu z Gruevskim zgolj zaradi pritiska Američanov, zdaj pa si na vse kriplje prizadeva, da bi propadla poroka z Zaevom. Če bo le lahko, bo znova skočil v naročje Gruevskemu, zdaj pa si le rešuje položaj, ker ima DUI po volitvah skoraj polovico manj poslancev tudi zato, ker so številni Albanci raje glasovali za SDSM kot za DUI.

Da se je Ahmeti znašel v precepu, so se strinjali tudi albanski sogovorniki, ker je bila DUI predolgo na oblasti z VMRO-DPMNE, tako da ni verjetno, da si ni umazala rok. Po njihovih navedbah je Gruevski v času svoje vladavine zagotovil Albancem veliko več pravic, kot jim jih ponuja Zaev. Zagotovili so, da si je »načrtovano« delitev države izmislil Gruevski, da bi se ohranil na oblasti in ubežal zaporu, Albanci v Albaniji in Makedoniji pa sta dva oddaljena svetova. Po njihovem je krvav obračun v Kumanovem med posebnimi policijskimi enotami in večinoma uvoženimi albanskimi skrajneži več kot nazorno pokazal, da se Albanci in Makedonci nočejo gledati prek puškinih cevi.

Na pripombo, da bi bila uvedba dvojezičnosti revizija ohridskega mirovnega sporazuma, so dejali, da je to odvisno od njegove interpretacije. Če namreč po sporazumu velja, da je albanščina uradni jezik na območjih, kjer je več kot 20 odstotkov Albancev, ni razloga, da to ne bi veljalo na ozemlju celotne države, ki jo prav tako tvori četrtina Albancev. Kar zadeva spremembo simbolov, kot je na primer zastava, naj bi bilo že zdaj na njej več albanske kot makedonske barve. Albanske stranke se ne odzivajo na ulične proteste, temveč s socialdemokrati snujejo oblast.