Tiskane izdaje
Skopje − Politični krizi, ki že vse od zadnjih parlamentarnih volitev aprila lani pretresa Makedonijo in se iz meseca v mesec poglablja, se, kot kaže, obeta konec. Voditelji štirih glavnih makedonskih političnih strank − predsednik vladajoče stranke VMRO-DPMNE in makedonski premier Nikola Gruevski, vodja opozicijske SDSM Zoran Zaev, Ali Ahmeti iz koalicijske vladajoče albanske stranke DUI in Menduh Thaci iz albanske DPA − so se namreč na pogovorih z evropskim komisarjem za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannesom Hahnom dogovorili, da jo bodo poskušali rešiti s predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo aprila prihodnje leto.
Podrobnosti včeraj sklenjenega dogovora niso znane, o njih pa naj bi se prihodnji teden dogovorili v Bruslju, poroča BBC. Kot je dejal komisar Hahn, bo dokončni načrt makedonskim političnim voditeljem omogočil, da krizo, ki že mesece pretresa državo, izkoristijo kot priložnost za modernizacijo države. »Pomembno je premostiti te težke razmere in trenutno krizo, da bi ohranili evropsko in evroatlantsko perspektivo,« je poudaril.
Makedonija, ki si prizadeva postati članica Evropske unije in zveze Nato, namreč zaradi nesoglasij z Atenami o imenu države − tega si namreč za regijo na svojem severu lasti tudi Grčija − leta 2008 ni postala članica zveze Nato, že šest let pa ne more začeti pristopnih pogovorov o članstvu v Evropski uniji, čeprav je status kandidatke pridobila že leta 2005.
Politična kriza se stopnjuje
Zadnje volitve v Makedoniji so potekale aprila lani − na njih je znova slavil Gruevski −, prihodnje pa bi morali v skladu z zakonodajo izvesti aprila 2018. A Makedonija je že vse od aprilskih volitev v globoki politični krizi, vlada in opozicija pa izrekata hude obtožbe na račun druga druge.
Opozicijski voditelj Zoran Zaev makedonsko vlado tako obtožuje volilnih prevar, ne priznava rezultata aprilskih parlamentarnih volitev, njegova stranka SDSM pa zato bojkotira delo parlamenta. Odnosi med strankama so se še zaostrili februarja, ko je opozicija odvrgla tako imenovano medijsko bombo ter Gruevskega in njegovo vladajočo stranko obtožila nezakonitega prisluškovanja 20.000 ljudem, med drugim politikom in novinarjem, in začela objavljati posnetke, ki po njenih trditvah dokazujejo sporno delovanje vladajočih − med drugim tudi vsesplošno korupcijo in kriminalna dejanja. Konservativna vlada po drugi strani Zaeva obtožuje vohunjenja in poskusov destabilizacije Makedonije.
Po mesecih politične krize so olje na ogenj prilili še nedavni spopadi med makedonskimi varnostnimi silami in oboroženimi skrajneži v Kumanovu na severu Makedonije, v katerih je bilo ubitih 14 teroristov in osem policistov, še najmanj 37 pa je bilo ranjenih.
Vse glasnejša je tudi javnost − sredi maja se je na protestnem shodu v glavnem mestu Skopje zbralo približno 20.000 privržencev opozicije, ki so glasno zahtevali odstop Gruevskega; nekaj dni pozneje pa se je na podobnem shodu zbralo približno 30.000 privržencev vladajoče stranke in premiera Gruevskega. Nekaj deset privržencev tako ene kot druge strani že vse od takrat vztraja na ulicah.
