Makedonija pred volitvami: revanšizem bi vodil v nove delitve v državi

Opozicija se je odločila za dialog z vladajočo elito, ker bi v nasprotnem primeru tekla kri.

Objavljeno
18. november 2015 20.47
Zoran Zaev Skopje 17.5. 2015
Vili Einspieler, zunanja politika
Vili Einspieler, zunanja politika

Prvak Socialdemokratske zveze Makedonije (SDSM) Zoran Zaev se je v pogovoru za Delo strinjal z oceno, da bo njegova stranka, če bo zmagala na predčasnih volitvah, najverjetneje prisiljena skleniti koalicijo. Nove vlade tudi ne bo mogla sestaviti brez predstavnikov albanske manjšine.

Čeprav so štiri glavne politične stranke v Makedoniji dosegle dogovor o novi volilni zakonodaji, se postavlja vprašanje, ali jim bo uspelo očistiti volilne sezname neobstoječih volivcev ter preprečiti ponovitev volilnih goljufij in zlorabo volilnih rezultatov. Drugi pogoj za zmago SDSM je, da bo del volivcev vladajoče desnosredinske stranke VMRO-DPMNE premiera Nikole Gruevskega volil za največjo opozicijsko stranko. Zoran Zaev verjame, da bo oblikovanje prehodne vlade, ki bo odprla pot za izvedbo predčasnih parlamentarnih volitev, zadostno jamstvo za končanje dolge krize, ki hromi makedonsko politiko. V njej bodo sedeli predstavniki vseh štirih glavnih strank, SDSM pa bo poskrbela za poštene volitve.

Združitev Makedoncev 
in Albancev

Naslednji problem je neizogibna participacija albanske manjšine v izvršni oblasti, praviloma pa je v vladi tista albanska stranka, ki je dobila največ glasov na volitvah. Stranki albanske manjšine DUI in DPA sta v letih njene vladavine izmenično sodelovali z VMRO-DPMNE na oblasti in sta pod njenim neposrednim nadzorom. Zaev meni, da ni izključeno, da se bo na sceni pojavila nova albanska stranka, glede na to, da je velik del albanske civilne družbe nezadovoljen s svojimi političnimi predstavniki.

Rešitev problema vidi še v oblikovanju mešanih volilnih seznamov, na katerih bi kandidirali tako Makedonci in Albanci kot pripadniki drugih etničnih skupin, ki so pridobili zaupanje javnosti. Tako bi prekinili tradicijo, da je v vladi albanska stranka, ki je zmagala v albanskem volilnem korpusu. Zaev računa na nevladne organizacije, ki so podprle SDSM na protestih proti sedanji oblasti, ker želijo biti korektiv institucij sistema. Pričakuje, da bo SDSM združila Makedonce in Albance, kajti slednji so že na visokih položajih v stranki, pridružilo pa se jim je tudi že več tisoč novih članov iz albanskih vrst.

Če opozicija in pozicija ne bi sedli za isto mizo in če strani ne bi uresničili dogovorov, doseženih v dialogu, bi se makedonska evropska perspektiva odmaknila v nedogled. Po besedah Zaeva je dialog mučen, SDSM pa se je odločila zanj, ker bi v nasprotnem v Makedoniji tekla kri. Tega scenarija si ni želel niti Bruselj, ki je zmotno ocenil, ko je EU zašla v krizo, da bo Makedonija stabilna in imuna na napade opozicije, dokler bo na oblasti makedonsko-albanska koalicija, ki jamči medetnični mir. Zaev ne pričakuje nagrade, ker je SDSM izbrala dialog, zanj bo največja nagrada, kot pravi, da bo Makedonija, ki ji vlada hibridni režim, postala demokratična država. Zaev se je tudi pripravljen umakniti s političnega parketa, če bi bil to pogoj za sestop Gruevskega z oblasti.

Vrh pravosodja 
pod nadzorom oblasti

Po predavanju o projektu »Resnica o Makedoniji«, ki ga je organiziral mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije Ifimes, je Zaev pojasnil, da je bil Gruevski med dialogom prisiljen podpisati zanj težke dogovore. Izpostavil je dogovor o izvolitvi posebne državne tožilke, ki bo preiskala prisluškovalno afero, ki so jo sprožila razkritja SDSM o tem, kako je vlada prisluškovala 20.000 državljanom. Zaev je pojasnil, da SDSM razpolaga le s tretjino dokaznega gradiva o prisluhih, dve tretjini pa sta v rokah varnostno-obveščevalne agencije, ki jo je vodil Sašo Mijalkov. Po njegovem je na voljo dovolj dokazov, ki bremenijo Gruev­skega, vendar bo SDSM prepustila preiskavo in sodbo pristojnim institucijam. Čeprav je vrh pravosodja pod nadzorom Gruevskega, Zaev poudarja, da večina sodnikov ni nepoštenih in ­koruptivnih.

Prvak SDSM je zagotovil, da ne bo revanšističen in maščevalen, kar bi vodilo v nove delitve v državi, zavzema pa se, da vsi, ki so jih dobili, prevzamejo odgovornost za svoja dejanja. V interesu SDSM ni, da bi zapirali ljudi, izrazil pa je upanje, da bo zmagala pravica, ker bodo sicer vsi mislili, da lahko delajo, kar hočejo. Na vprašanje in izraženo bojazen direktorja Ifimesa Zijada Bećirovića, ali bodo preganjali tudi vpletene telekomunikacijske operaterje, da ne bi na primer slovenski operaterji pridobljenih izkušenj uporabili doma, je Zaev pojasnil, da je oblast tako prilagodila zakonodajo, da ni podlage za kazenski pregon operaterjev.

Prihaja pravi trenutek 
za Skopje in Atene

Obsežen spopad med varnostnimi silami in domnevnimi teroristi v Kumanovu je Zaev primerjal s terorističnimi napadi v Parizu, le da je tu bil manjši obseg. V streljanju v Kumanovu je bilo ubitih 8 policistov in 14 napadalcev, vsi so bili albanskega porekla. Čeprav je opozicija obtožila Gruevskega, da je zlorabil incident za ustvarjanje pogojev za krepitev etničnih napetosti ter preusmerjanje pozornosti s politične krize in obtožb o korupciji, je Zaev izpostavil, da napadalci niso dobili podpore med pripadniki albanske manjšine v Makedoniji. Podrobnosti incidenta so ostale nejasne, tudi odgovor na vprašanje, zakaj so napadalci komunicirali z makedonsko varnostno službo.

Na predavanju se je Zaev zavzel za izboljšanje odnosov z Bolgarijo in Grčijo, strinjal se je tudi z našo oceno, da Bruselj še ne bo stisnil Aten v kot, zato bi bilo najboljše, da poskuša Skopje v dvostranskih pogovorih rešiti spor z Grčijo. Ker Zaev meni, da mora Makedonija najprej rešiti tiste probleme, pri katerih ne potrebuje tuje pomoči, še ni vzpostavil stikov z grškim premierom Aleksisom Ciprasom in njegovo vlado. Po njegovem mora Makedonija najprej dobiti stabilno oblast, Cipras pa je šele oblikoval novo vlado, tako da še ni pravi trenutek za poskus reševanja grško-makedonskega spora.

Nova mandata makedonske in grške vlade bosta obema omogočala stopiti korak nazaj in najti kompromis. Prvo leto vladanja bo odlična priložnost za iskanje rešitve, ki pa po mnenju Zaeva ne sme ogroziti makedonske identitete. Zaev je sklenil z besedami, da se mora predvsem Skopje potruditi pri iskanju rešitve, ker je Grčija že članica Nata in EU, Makedonija pa je še daleč od tega cilja.