Makedonija se je odrekla Aleksandru Velikemu

Makedonska vlada je preimenovala avtocesto in skopsko letališče, ki sta se imenovala po Aleksandru Velikem. Gre za uresničitev dela dogovora o novem imenu Makedonije, ki sta ga dosegla Skopje in Atene s pomočjo posrednika Združenih narodov Matthewa Nimetza.

V Evropski uniji vlada optimizem, da bo mogoče spor o imenu med Skopjem in Atenami rešiti do konca junija. Tega mnenja je bil na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov v Sofiji evropski komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je povedala, da je proces reševanja spora o imenu, ki poteka pod okriljem ZN, zelo spodbuden. Bolgarska zunanja ministrica Ekaterina Zaharieva pa je menila, da je na voljo dovolj časa tako za rešitev spora o imenu kot za sprejem nujnih reform, da bo junija mogoče začeti pristopna pogajanja z Makedonijo.

Protesti proti kompromisu

Makedonski premier Zoran Zaev je izrazil pripravljenost, da bi za rešitev spora o imenu države z Grčijo lahko Makedoniji dodali geografsko označbo. Med doslej znanimi predlogi so Nova, Zgornja, Severna in Vardarska Makedonija ter Republika Makedonija (Skopje). Proti kakršnim koli pogajanjem z Grčijo glede imena Republika Makedonija so Makedonci po svetu. Ustavitev pogovorov o spremembi imena makedonske države so zahtevali tudi udeleženci ljubljanskega shoda v podporo imenu Makedonije, ki ga je pripravila civilnodružbena iniciativa slovensko-makedonskega prijateljstva.

Zaev za rešitev, a ne za vsako ceno

Zaev je izjavil, da bo rešitev spora o imenu, ki bo sprejemljiva za EU in Nato, sprejemljiva tudi za Makedonijo. Kot je še izpostavil, je vlada pripravljena storiti vse, kar je v njeni moči, vendar za rešitev spora ni pripravljana plačati vsake cene. Končna rešitev mora jamčiti identiteto in dostojanstvo, ki sta vitalnega pomena, obema sprtima stranema. Po njegovem zaradi rešitve spora o imenu, ki ga morajo končati z mednarodnim sporazumom, ne bo potrebna sprememba makedonske ustave, ki so jo nazadnje spremenili leta 1993.

Množični protesti proti kompromisu o imenu so v minulih tednih potekali tudi v Atenah. Grškega premiera Aleksisa Ciprasa čaka herkulska naloga na domačem dvorišču. Najprej mora prepričati koalicijsko partnerico Neodvisni Grki, nato pa javnost na čelu s protestniki, ki jih podpira tako glavna opozicijska stranka Nova demokracija kot tudi neonacistična Zlata zora. Nasprotnike kompromisa o imenu podpirajo številni lokalni kleriki, čeprav se je pravoslavna cerkev izrekla za nevtralno.

Spor ima globoke zgodovinske korenine

Spor med Atenami in Skopjem o imenu Makedonije ima korenine, ki segajo daleč v zgodovino. V članku o zgodovini uporabe imena Makedonije kot geografske, upravne ali politične enote tako Deutche Welle navaja, da je težava v tem, da so se meje makedonske regije zelo spreminjale. 

Po sedaj veljavni definiciji geografska regija Makedonija vključuje sedanjo grško upravno regijo Makedonijo, celotno makedonsko državo ter dele Albanije, Bolgarije, Srbije in Kosova. Izvorno je bilo antično kraljestvo Makedonija majhen del sedanje istoimenske grške province.

Geografska regija, ki je danes znana kot Makedonija, je enaka delu Otomanskega cesarstva, ki je bilo znano kot Otomanska Vardarska Makedonija. Vključevala je grška in slovanska območja ter je bila razdeljena na tri upravne enote, vendar se je koncept Makedonije ohranil. 

Po razpadu Otomanskega cesarstva je zahodni del Vardarske Makedonije postal del Kraljevine Jugoslavije, znan kot Južna Srbija. Po drugi svetovni vojni je Makedonija postala republika takratne Jugoslavije. Po razpadu nekdanje Jugoslavije so bile Atene zaskrbljene tudi zaradi poskusa Skopja, da bi si prilastil dediščino Aleksandra Velikega. Zaradi spora o imenu, ki se vleče že več kot četrt stoletja, Atene blokirajo nadaljnje približevanje Makedonije EU in Natu.