Tiskane izdaje
Malteški red je resna in zelo premožna druščina, stara je tisočletje, v čase križarskih vojn sega in po obnašanju včasih še vedno spada tja. Prav poseben položaj ima znotraj Katoliške cerkve, imenuje se Suvereni malteški viteški red. O cerkveni diplomaciji soodloča in uresničuje vatikansko zunanjo politiko, hkrati pa je mednarodni subjekt, ki ima veleposlaništva v veliko državah, tudi v Sloveniji, pa tudi status stalnega opazovalca v OZN in drugih mednarodnih organizacijah.
Notranja politika
Hkrati se gredo malteški vitezi, ki so s posebej izbranimi člani navzoči tudi na Slovenskem, tudi notranjo politiko v papeški državi. Prav pri tem pa se je zataknilo. Spopad med tako imenovanima nasprotnima strujama, konservativno, ki – poenostavljeno rečeno – ne prenese argentinskega papeža, in domnevno liberalno, ki naj bi sedanjega papeža podpirala, se je zaostroval tako dolgo, da je izbruhnil prav v vrhovih malteških vitezov. Tja je Frančišek za kardinala patrona poslal Američana Raymonda Burkeja, včasih finančnega nadšefa vesoljne Cerkve in papeške države, zadnje čase pa glasnika papeževih nasprotnikov.
Ko so Burkeja po spopadih s papežem lani odstranili z vrhov za vatikanskim obzidjem, so ga za kazen poslali med malteške viteze. Tam pa je postal vpliven kot povsod drugod, kjer je kdaj delal. Do trenutka, ko je počilo, ni bilo treba dolgo čakati. Za to je poskrbel Burke, ki še zdaj trdi, da nikoli ni niti pomislil, da bi nasprotoval papežu.
Sporna delitev kondomov
Albrecht von Böselager velja za zelo cenjenega in spoštovanega med vitezi, njegovega brata Georga pa je papež pred kratkim imenoval v upravni odbor papeške banke.
Festing se je nemškega aristokrata znebil tako, da ga je obtožil delitve kondomov v Mjanmarju. Kondome je menda delila neka nevladna organizacija, veliki kancler pa je domnevno vedel za to. V boju proti aidsu kondomi ne veljajo več za tako veliki smrtni greh, kakor je bilo še v času poljskega papeža Wojtyle. V konservativnem delu Cerkve pa so še vedno del starega lova na čarovnice in odnosa do žensk, ki v instituciji traja od njenega začetka, že od časov cerkvenih očetov, ki so se v odnosu do žensk zgledovali pri Aristotelu.
Kardinal, ki bi rad postal politični mučenec
V malteškem viteškem redu, ki velja za vrh cerkvene diplomacije, so se na prelomu leta, decembra in januarja, pojavile spletke, katerih nosilci so pozabili na pobožnost, predanost Cerkvi in papežu, pa tudi na diplomatske manire. Papež jim je napisal pismo in jih opozoril, da so katoliški red. Imenoval je tudi preiskovalno komisijo o kondomih v Mjanmarju. Festing je nasprotoval papeževemu vmešavanju v suvereni red, kardinal Burke pa je šel papeža prepričevat, da je prav veliki kancler tisti, ki je kriv deljenja kondomov, zato je moral oditi.
Bolj pomembno od podrobnosti sedanjih zapletov je ozadje, ki ga zadnje dni poskušajo razložiti najvidnejši vatikanisti. Strinjajo se, da gre za spopad med strujama, ki se tolčeta, odkar svet stoji, še posebno pa, odkar je v Rim prišel sedanji papež.
Večina meni, da zgodbe, ki se je začela lani na miklavževo, ko so nagnali velikega kanclerja, z odstavitvijo velikega mojstra prejšnji teden še ni končana. Po eni razlagi naj bi papež z odstavitvijo Festinga udaril predvsem po kardinalu Burkeju, po drugi, ki utegne biti bolj verjetna, pa si kardinal Burke želi postati politični mučenec sedanjega papeža in njegovih somišljenikov. Tega pa mu papež pač ne bo ponudil, trdijo poznavalci.
