Tiskane izdaje
Bruselj – EU se mora po sosledju napak in kriz spremeniti, so bili jasni govorci na nedavnem bruseljskem gospodarskem forumu. Vendar dolgoročnih rešitev tri mesece po scenarijih bele knjige evropske komisije o njenem razvoju, EU nima.
Njene institucije so za številne Evropejce še vedno simbol odtujene birokracije in vsiljevanja pravil. Ključna politična skupnost držav več kot šestdeset let po nastanku namreč ne dosega postavljenih ciljev. Politika EU bi morala biti usmerjena tako h globalni učinkovitosti trga kot k solidarnosti, razlaga izredna profesorica dr. Ana Bojinović Fenko s katedre za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede. Vendar pri tem ni uspešna, saj posledic globalizacije za tiste, ki so pri tem izgubili največ, ne blaži.
To je očitno glede na gospodarsko neenakost med državami članicami. »Razlika od povprečja življenjskega standarda v EU je v državah, ki so se Uniji pridružile nazadnje, očiten, boljšega življenja na terenu pa ni mogoče opaziti niti v najrazvitejših državah, kot je Velika Britanija,« pravi Bojinović Fenkova. To se je pokazalo tudi pri glasovanju Velike Britanije za izstop iz EU, za kar so se odločili večinoma tisti državljani, ki se počutijo ekonomsko ogroženi, dodaja.
Za težave kriva tudi sama
EU je po koncu hladne vojne z vrednotami, kot so demokratični politični sistem, vladavina prava in spoštovanje človekovih pravic, doživela razcvet. Vendar je ta moč popustila, ko je po 11. septembru 2001 terorizem postal univerzalna grožnja. ZDA so se na to odzvale z napadom na Irak brez odobritve varnostnega sveta OZN, Unija pa je tako prvič v zgodovini izgubila najbolj tradicionalnega zaveznika pri upravljanju mednarodnih zadev, razlaga sogovornica.
Po vojnah v muslimanskem svetu so bile evropske elite nezmožne kritično razmišljati o njenih vzrokih in posledicah, pravi sociolog ddr. Rudi Rizman z Univerze v Bologni. Za širitev njenih največjih izzivov, kot so terorizem, brexit, ekonomska neenakost in migracije, je zato odgovorna tudi sama. »EU vzdržuje trenutna politična elita, opirajoč se na nekdanjo slavo in politični kapital. Težko je napovedati, kdaj ji bo te rente zmanjkalo, vsekakor pa je ni več veliko na razpolago,« pravi Rizman.
Ddr. Rudi Rizman z Univerze v Bologni
Spremembe
Evropa se mora zato povsem spremeniti, je bil na gospodarski forumu v Bruslju, kjer so govorili o njeni prihodnosti, jasen George Soros, ustanovitelj Fundacije za odprto družbo. Brexit bi moral biti zadnja priložnost za spremembe na stari celini. »Potrebujemo nova pravila, ki jih je mogoče uveljaviti, a bodo za to morale države članice odločno ukrepati in aktivno sodelovati s civilno družbo,« je povedal.
George Soros, ustanovitelj Fundacije za odprto družbo.
Vendar demokracije ni mogoče uvesti od zunaj, braniti jo morajo državljani sami, je dodal in podprl nedavni predlog nemške vlade, da bi državam članicam, ki ne bi spoštovale pravne države, evropska komisija zmanjšala izplačila iz kohezijskih skladov. Ta ideja je vizionarska, ocenjuje Bojinović Fenkova, vendar še ni jasno, kdo bi določil in izvajal merila kršitev držav članic.
EU potrebuje tudi reforme na notranjem trgu, meni, saj se še vedno spopadamo s težavami pri plačevanju socialnih prispevkov, priznavanjem izobraževanja in poklicnih kvalifikacij med državami. »Pri vsem tem, kar evropska komisija pravzaprav izpostavlja kot pomembne koristi od odprtega trga, gre v resnici za dolge postopke z veliko birokracije.« Ta je ena ključnih pomanjkljivosti, ki je dosegla kritično mejo na vseh področjih, politične voditelje v lepih oblačilih in s praznimi besedami pa odmaknila od običajnih ljudi, meni sogovornica.
Ohraniti gospodarsko rast
Za manj pravil in birokracije se je v govoru na forumu zavzel tudi komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici. »Namesto tega potrebujemo več sodelovanja med članicami, pri čemer moramo ohraniti stabilno gospodarsko rast,« je povedal in spomnil na dosedanje reforme. EU peto leto zapored beleži gospodarsko rast, brezposelnost pa je z osmimi odstotki na najnižji ravni od leta 2009. Tako je očitno, da so države članice in institucije EU po finančni in gospodarski krizi naredile odločilne korake za ohranitev integritete evra ter evropske in monetarne unije, je prepričan Moscovici.
Komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici.
Vendar ključnih dilem njenega razvoja niti bela knjiga evropske komisije s petimi zgolj tehničnimi scenariji EU, ki jo je predstavila marca letos, ne rešuje, saj bolj ali manj analizira zgolj trenutno stanje, meni Bojinović Fenkova. To je razumljivo, je kritičen Rizman, saj je ohranjanje in predvsem podaljševanje vladavine aktualne politične elite v njenem interesu.
Bolj kot na desno in levo se ta deli na osi nacionalizma in internacionalizma. »Če zmaga prvi, lahko pozabimo na širitev na Zahodni Balkan, medtem ko lahko dobro premišljeni internacionalizem s posluhom za suverenost držav in varovanje pred geopolitičnimi apetiti pripomore k njenemu nadaljnjemu utrjevanju,« meni Rizman. To bi pomenilo manj centralizacije na vrhu EU in večjo vlogo evropskega parlamenta v povezavi na nacionalne institucije.
Zagnanosti za aktivnost v EU pa tudi v Sloveniji že nekaj let ni, meni Rizman: »Naši politiki običajno čakajo, da se bodo njihova dejanja skladala s prevladujočim razmerjem moči ter korporacijam in njihovim lobistom dajejo prednost pred evropskimi državljani.« Unija zato potrebuje nove državnike, ki jih na vrhu ne premore že vsaj dve desetletji, pravi. Če teh ne bo, bodo priložnost še naprej dobivale najslabše alternative, kar že dokazuje vzpon skrajnega populizma in nacionalizma v Evropi.
