Tiskane izdaje
Berlin – »Ali ne bo tega nikoli konec?« nemški komentatorji spremljajo izjave starega in novega grškega premiera Aleksisa Ciprasa, da bo spet zahteval odpis dolgov. »Saj še ustoličen ni!« S sto tisoči beguncev v državi ali pred njenimi vrati v Berlinu res nikomur ni do ponovnega izbruha grške krize.
»Samoumevno izhajamo iz tega, da bo ministrski predsednik, ki se je pogajal o (tretjem reševalnega paketu) in ga podpisal v imenu svoje države, v svoji državi tudi poskrbel za njegovo uresničitev,« je povedal tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert in novi grški vladi zagotovil nadaljnje sodelovanje pri premagovanju dolžniške krize in izzivov, ki jih prinašajo begunci. Nekateri opazovalci pa se vseeno bojijo, da bo Cipras ponovno izvolitev kljub neštetim prelomljenim obljubam razumel kot mandat za ponovno majanje evrske ladje, namesto da bi, kot dogovorjeno, nižal pokojnine in druge socialne pravice, liberaliziral trg delovne sile ter kmetom in še nekaterim zviševal davke. »Dolžniško vprašanje je prvi in najpomembnejši boj,« zdaj spet izjavlja Aleksis Cipras.
Medvedja usluga
Reševalni paket ni sklenjen z določeno vlado, ampak z državo Grčijo, za vsak primer poudarja kanclerkin predstavnik za tisk. Sredi najhujše begunske krize po drugi svetovni vojni ima Nemčija čez glavo drugih izzivov, med drugim prevzema tudi velik del beguncev, ki bi morali po še vedno veljavnih evropskih dogovorih ostati v Grčiji, pravičnejšemu razporejanju beguncev pa se upirajo tudi nekatere vzhodnoevropske države. »Angela Merkel dela Evropi medvedjo uslugo!« v časopisu Die Welt piše nekdanji češki predsednik Václav Klaus, za katerega so begunci ekonomsko motivirani migranti, nemške razprave o njih pa »neresne, zavajajoče in zaradi pretirane politične korektnosti skoraj samomorilske«.
Češki politik navaja sociologe, ki za delovanje vsake družbe zahtevajo notranjo kohezijo, in ekonomiste, ki govorijo o človeškem in socialnem kapitalu kot predpogoju dobro delujočih držav. »Današnja razprava o beguncih ignorira ta temeljna dejstva, ideologi multikulturnosti verjamejo, da je mogoče družbe posameznih evropskih držav brez težav napolniti z migranti,« piše Klaus. »Številni evropski in še posebej nemški politiki so morda prepričani, da lahko masovno priseljevanje na kratki rok prinese nekaj nezaželenih posledic, dolgoročni učinki pa bodo pozitivni, a je to usodna zmota!« Prepričanje teh politikov in med njimi še posebej »gospoda Gaucka in gospe Merkel«, da država z migranti dobiva motivirano, inteligentno, izobraženo in takoj na delo pripravljeno delovno silo, je zanj smešno in v drastičnem nasprotju z nemškimi izkušnjami s priseljenci in gastarbajterji.
Znano je, da vsak človek pridobi vzorce obnašanja v mladosti in v glavnem v družini, zagovorniki množičnega priseljevanja pa očitno verjamejo v moč prevzgoje, manipulacije in indoktrinacije, nadaljuje Václav Klaus. Morda celo sanjajo o stvarjenju novega človeka, »ki bi bil v tradiciji Aldousa Huxleyja in njegove genialne knjige Krasni novi svet ustvarjen po njihovi predstavi«, Klaus pa raje navaja avstralskega sociologa nemškega rodu Wolfganga Kasperja, ki verjame, da prilagajanje migrantov na nove družbe tudi danes traja več generacij. »Globoko me skrbi za evropsko civilizacijo,« piše nekdanji češki predsednik.
Tudi »gospa Merkel« zdaj poudarja, da Nemčija ne more sama rešiti begunskega problema in zahteva evropsko rešitev. »Hočemo močno Evropo, ne le močne Nemčije!« je v nedeljo zvečer povedala na kongresu sindikata Verdi. »Smo ena Evropska unija, ki zastopa enake vrednote, ima skupno azilno politiko in se zavzema za odprte meje med državami članicami.«
Tudi nemška kanclerka upa na uspeh današnjega srečanja notranjih in pravosodnih ministrov ter jutrišnjega srečanja šefov vlad EU, saj lahko tudi po njenem prepričanju Evropa številne zadeve reši le skupaj, med njimi zavarovanje zunanjih meja ali reševanje vzrokov za begunstvo. »Tistim, ki potrebujejo zaščito, jo bomo tudi dali, tistim, ki prihajajo k nam iz gospodarskih razlogov, pa bomo povedali, da ne bodo mogli ostati, tudi zato, da bomo lahko pomagali tistim, ki so res pomoči potrebni.« Moramo upoštevati realnost, zdaj verjame Angela Merkel.
Težav ne bo mogoče
