Tiskane izdaje
Ljubljana – Pred skoraj dvema desetletjema se je Evropska unija odločila, da bo njen uradni slogan »združeni v raznolikosti«. Po mnenju avtorjev evropske državljanske pobude za zaščito manjšin in njihovih pravic na ravni EU je skrajni čas, da ta slogan tudi v resnici zaživi.
Še enajst dni manjka do izteka roka za zbiranje podpisov za evropsko državljansko pobudo Minority Safepack – milijon podpisov za raznolikost, namen katere je opozoriti na položaj pripadnikov jezikovnih, kulturnih in narodnostnih manjšin, ki živijo na evropskem ozemlju, ter spodbuditi razpravo o zaščiti njihovih pravic na ravni EU. Pobuda, ki jo je pripravila Federalistična unija evropskih narodnosti (Fuen), je tik pred tem, da doseže zastavljeni cilj. Do danes je avtorjem uspelo zbrati več kot 955.000 podpisov, čas za njihovo zbiranje pa se izteče 3. aprila.
»Slogan Evropske unije, združeni v raznolikosti, je ključen, sploh za nas manjšine, ki predstavljamo zelo velik del te raznolikosti,« je v pogovoru za Delo pojasnil Matic Germovšek, projektni koordinator pri Fuenu. »Želimo si, da ta slogan tudi zares zaživi.« Evropska državljanska pobuda je zrasla v okviru nevladne organizacije, ki jo predstavlja. Nastala je leta 2013, zaradi pravnih zapletov in prvotnega nasprotovanja evropske komisije pa se je zbiranje podpisov začelo šele aprila lani.
Leto dni kasneje kaže, da bo pobudi uspelo. Predlagateljem je danes manjkalo še nekaj več kot 44.000 podpisov; izpolnili so tudi pogoj, da mora število podpisov v vsaj sedmih državah članicah EU preseči vnaprej določen cilj, zato da je pobuda veljavna. V nekaterih državah je bil odziv izredno velik, še posebno na Madžarskem in v Romuniji. V Sloveniji do zdaj ni bil najboljši: pobudo je podpisalo 3707 ljudi, kar je še vedno krepko pod ciljem 6000 podpisov. Na sosednjem Madžarskem, za primerjavo, je pobudo (po posredovanju premiera Viktorja Orbána) podprlo 412.000 ljudi.
Odvisni od držav
Minority Safepack vsebuje devet konkretnih točk na različnih področjih, od boljše zakonodajne zaščite za jezikovne, kulturne in narodnostne skupnosti in vključitve manjšin v evropske razvojne sklade do pospešitve raziskav na področju manjšin in njihove dodane vrednosti in svobodnega delovanja medijev ter podpore avdiovizualnih vsebin. Ključni cilj pobude je preprečiti, da bi bile manjšine tudi v prihodnosti tako zelo odvisne od nacionalnih držav in da ne bi bile prve na udaru pri rezanju proračunskih sredstev. Z regulacijo na ravni EU, so prepričani pobudniki, bi lahko zaščitili tudi tiste manjšine, ki za seboj nimajo držav, ki bi zastopale njihove interese. »Svet Evrope že ima svojo okvirno konvencijo za zaščito pravic manjšin, ki to regulira, mi pa želimo, da bi to regulirala tudi EU, kot najmočnejša med evropskimi institucijami,« je pojasnil Germovšek.
Po njegovih besedah je pobuda priložnost, ki se ne bo kmalu ponovila: »Zbiranje podpore prek mehanizma evropske državljanske pobude je zelo zahtevno. Če nam zdaj ne bo uspelo, bo verjetno preteklo še vsaj kakšno desetletje, preden nam bo spet uspelo vzbuditi pozornost za manjšinske teme, ki, kot vemo, niso najbolj izpostavljene.«
Po podatkih Fuena na območju EU živi kar 50 milijonov ljudi, ki so pripadniki narodnostnih oziroma jezikovnih manjšin. To je deset odstotkov prebivalstva Unije, je povedal Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij, ene od dveh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji. »Če EU želi razvijati dialog, tradicije, ozemlje in turizem, tega ne more početi brez vključevanja teh 400 jezikovnih manjšin,« je prepričan Bandelj. Odličen dialog je po njegovem mnenju tudi prvi pogoj za preprečevanje nastanka lokalnih trenj. »V zgodovini smo bili priča takšnim trenjem, ki jih tudi danes še večkrat opazimo.«
Raznolikost Evrope se v času množičnih migracij vidno povečuje. Sočasno pa se je v zadnjih desetletjih obstoj marsikatere narodne manjšine znašel v negotovosti, je opozoril profesor Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev. »Statistično in še kako drugače je preverljivo, da je ogrožen obstoj vrste 'obrobnih', z začrtanjem državnih mej nastalih narodnih manjšin na njihovem tradicionalnem, zgodovinskem poselitvenem ozemlju, kjer so doma že stoletja.«
Za profesorja pobuda nosi jasno sporočilo. »Milijon in več podpisov pobudnikov je argument, ki ga evropska komisija in parlament ne moreta in ne smeta ignorirati,« je prepričan. Hkrati je pobuda »opozorilo, da EU ne temelji le na 'tržnih' interesih, ampak tudi na civiliziranem, humanem, prijateljskem sobivanju drug z drugim, ne glede na jezikovne in druge razlike«.
