Tiskane izdaje
Pogajanja o nemški veliki koaliciji med sestrskima krščanskima strankama CDU/CSU in socialdemokrati (SPD), ki so se minuli konec tedna kljub obljubljenemu nadaljevanju znova zataknila ob vprašanju priseljevanja, očitno nikomur niso škodila toliko, kot prav prvaku nemških socialdemokratov Martinu Schulzu.
Nekdanji predsednik evropskega parlamenta, ki se je predčasno poslovil od bruseljske funkcije, da bi nemške socialdemokrat na lanskih jesenskih volitvah popeljal do zmage, je še februarja lani, ko je prevzel vodstvo stranke, užival izjemno visoko podporo. Za kanclerja bi ga takrat volilo kar 37 odstotkov vseh vprašanih Nemcev. Po porazu socialdemokratov na lanskih septembrskih volitvah je Martin Schulz sicer napovedal, da bo SPD odšla v opozicijo, kjer si bo opomogla in se znova okrepila. Odločitev je zvenela logično, vendar je nemški politični vrh na čelu s predsednikom države Frank-Walterjem Steinmeierjem socialdemokrate in Martina Schulza po spodleteli »jamajški koaliciji« med CDU/CSU, FDP in Zelenimi, ki je kanclerska kandidatka Angela Merkel nikakor ni uspela spraviti skupaj, nato dobesedno prisilili v nova pogajanja o veliki koaliciji.
Ta pogajanja pa so, tako kot vsakršno sodelovanje z veliko kanclerko Merklovo, očitno zakleta. Martin Schulz ima namreč po teh pogajanjih, čeprav se je pred kratkim za nadaljevanje usklajevanj o veliki koaliciji izreklo tudi članstvo SPD, samo še 15 odstotkov podpore in ugleda pri nemških volivcih. Samo toliko Nemcev bi ga namreč, če bi bile volitve to nedeljo, še volilo za kanclerja.
Merklova ostaja priljubljena
Socialdemokratski prvak tako za krščanskodemokratsko kanclerko Merklovo, ki jo je lani spomladi v javnomnenjskih anketah že prehiteval, zdaj že zaostaja za več kot 30 odstotkov. Kajti kanclerka ima kljub temu, da so ji povsem propadla pogajanja o »jamajški koaliciji«, še vedno toliko podpore, kot vedno, morda pa celo več. Ta čas bi jo za kanclerko znova izvolilo kar 47 odstotkov vseh vprašanih Nemcev.
Najnovejši podatki javnomnenjskega inštituta Forsa, ki je prejšnji teden izvedel raziskavo za potrebe RTL in n-tv, med drugim kažejo, da je priljubljenost Martina Schulza padla tudi v samih vrstah socialdemokratov, kjer ga nimajo več samoumevno za voditelja. Samo 46 odstotkov vprašanih volivcev SPD (torej manj kot polovica) bi ga še volilo za nemškega kanclerja, medtem ko v nasprotnem taboru (CDU/CSU) priljubljenost Merklove še vedno dosega zavidljivih 90 odstotkov. Toliko njenih volivcev bi jo kljub ne ravno najboljšemu rezultatu na lanskih volitvah, razpadu jamajške koalicije in zapletanju pri sestavljanju velike koalicije s socialdemokrati še vedno volilo za zvezno kanclerko.
Strah pred novimi volitvami
Javnomnenjska raziskava je med drugim pokazala, da Unija (CDU/CSU) kanclerke Merklove prepričljivo vodi tudi pri primerjavi političnih kompetenc. Čeprav je bila večina vprašanih (53 odstotkov) mnenja, da ne Unija ne SPD nista več dovolj kompetentni za vodenje države, je povezavi obeh krščanskih strank (CDU/CSU) vendarle zaupalo bistveno več volivcev kot SPD. Socialdemokrati so pri tem vprašanju dobili le sedem odstotkov, CDU in CSU pa 27.
Nobena stran se torej ne more veseliti morebitne ponovitve volitev, če bi sedanja pogajanja o ponovni veliki koaliciji slučajno spodletela. Rezultati raziskave so namreč pokazali, da se CDU in CSU tudi na ponovljenih volitvah skupaj ne bi prebili čez 34 odstotkov, in da bi SPD lahko dobila največ 18 odstotkov glasov. Ob dejstvu, da bi skrajno desničarska Alternativa za Nemčijo (AfD), s katero nihče niti slučajno noče v koalicijo, znova dobila najmanj 12 odstotkov glasov in tako ostala tretja najmočnejša stranka v državi, to pomeni, da ne Angela Merkel, ne Martin Schulz z ostalimi manjšimi parlamentarnimi strankami ne moreta sestaviti vsak svoje vladajoče koalicije, in da sta zato obsojena na sodelovanje.
