Vse od njenega nastopa na kongresu konservativne stranke v Manchestru govorice o odstopu Therese May ne potihnejo. Medtem ko se njeni kritiki množijo, vodilni torijci opozarjajo, da čas za iskanje drugega voditelja ni pravi.
Poročila o tem, kako večja skupina konservativnih poslancev pripravlja teren za rušenje britanske premierke, so zakrožila kmalu zatem, ko je Theresa May nagovorila kongres stranke v Manchestru. Njen govor, pospremljen s prekinitvami in incidenti, je bil za nekatere torijce več kot očitno kaplja čez rob. Kritiki so zaveznike premierke opozorili, da stranka ne bo odpravila vodstvenega problema s tem, da ga bo ignorirala.
Premalo, prepozno
Obseg upora proti Mayevi je bil konec tedna vsaj na prvi pogled pod kontrolo. Premierkin odstop je podpirala približno desetina poslancev, med njimi nekdanji člani kabineta, kar je bilo bistveno premalo za organiziranje glasovanja o njeni zaupnici znotraj stranke, a še vedno dovolj za številne napovedi o tem, kaj sledi. Še več kaosa, počasen razkroj vlade, novi premier Jeremy Corbyn? Tisti, ki še niso povsem izgubili vere v premierko, so v intervjujih kategorično zavrnili pesimistične napovedi kot tudi namigovanja o njenem slovesu. Notranja ministrica Amber Rudd je, denimo, pozornost od oblike premierkinega nesrečnega govora poskušala preusmeriti k njegovi vsebini. Premalo, prepozno, bi rekli njeni kritiki.
A preusmerjanje pozornosti je verjetno edina stvar, ki lahko podaljša premierkin mandat in vsaj za določen čas odloži tekmo za novega voditelja, za katero se mnogi v stranki bojijo, da ne bo prinesla nič drugega kot poslabšanje njenih volilnih obetov. Če bi se premierka, denimo, odločila in v protestu britanske pogajalce umaknila iz pogajanj o brexitu, dokler Evropska unija ne bi nehala pogojevati začetka pogovorov o prihodnjih odnosih z »zadostnim napredkom« na področjih finančnih obveznosti, zagotavljanja pravic državljanov in ureditvijo mejnega režima na Irskem, bi si s tem skoraj zagotovo »kupila« precej naklonjenosti v evroskeptičnem krilu stranke in v javnosti, ki z dosedanjim potekom pogajanj ni zadovoljna. Z nekaj iznajdljivosti bi lahko o nujnosti in neizogibnosti takšnega koraka prepričala tudi proevropske torijce.
Izguba zaupanja
Priložnost za to bo dobila kmalu. Ta teden se bo v Bruslju začel peti krog pogajanj o brexitu. Možnosti za preboj so pred prihajajočim vrhom voditeljev EU, na katerem bo glavni pogajalec evropske komisije Michel Barnier predstavil poročilo o napredku, zgolj teoretično. Voditelji sedemindvajsetih držav članic se bodo na podlagi Barnierjevih priporočil odločili, ali lahko pogajanja preidejo v naslednjo fazo. Evropski parlament jih je prehitel in prejšnji teden z veliko večino že zavrnil to možnost. V resoluciji, ki jo je sprejel, med drugim piše, da britanski pristop k pogajanjem predstavlja resno oviro pri doseganju dogovora o poravnavi britanskih finančnih obveznosti do EU. Besedilo dokumenta voditelje EU poziva, naj med vrhom odložijo odločanje o vprašanju zadostnega napredka.
Evropski pogajalci so te dni poskušali izkoristiti krizo v konservativni stranki in pred začetkom petega kroga pogajanj otoškim medijem dejali, da so izgubili zaupanje v britansko premierko. Sprašujejo se, ali se bo njen kabinet sploh lahko kdaj odločil o tem, kakšno različico brexita si želi. »Torijci se morajo odločiti, kaj bi radi. To je tisto, kar si najbolj želimo v Bruslju,« je za Telegraph povedal visoki neimenovani vir iz evropskega parlamenta.
Pripravljeni na vse
Kako se bo Mayeva v prihodnjih tednih odzvala na prvi očiten pogajalski neuspeh, bo odločilno vplivalo na to, kako dolgo bo še ostala premierka. Pred kratkim je dejala, da namerava na položaju vztrajati vse do izpeljave brexita in konservativce popeljati na naslednje volitve. To danes verjamejo le še največji optimisti, a premierkina usoda je še vedno v njenih rokah. Brez ukrepanja lahko število njenih kritikov v relativno kratkem času eksponentno naraste. Na razpoloženje v konservativnih vrstah vpliva več različnih dejavnikov, predvsem pa je to odvisno od gibanja javnomnenjske podpore in izpolnjevanja ciljev. Pri obeh kategorijah bi Mayeva v prvem letu svojega mandata dobila negativno oceno.
Premierka je v spodletelem govoru v Manchestru med vrsticami ponovila grožnjo, da je Združeno kraljestvo iz EU pripravljeno izstopiti tudi brez dogovora. »Naša dolžnost je, da se pripravimo na vse. Vsem v tej dvorani lahko zagotovim, da počnemo natanko to,« je vztrajala. Ali ji je kdo verjel? Najverjetneje ne, so razmišljali analitiki. Če bo britanska vlada želela doseči napredek v pogajanjih, bo premierka morala pokazati, da misli resno. V tem primeru bo reševala tudi svojo kožo.