Tiskane izdaje
Berlin – Največja begunska kriza v zadnjih petih desetletjih in nadaljevanje vojne na vzhodu Ukrajine bosta danes glavni temi srečanja nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Françoisa Hollanda. V Berlinu se jima bo pozneje pridružil še ukrajinski predsednik Petro Porošenko.
Današnje srečanje je bilo po poročanju STA sprva namenjeno zgolj pogovorom o ukrajinski krizi, a sta voditelja zaradi begunskega vala razširila program. Skoraj 340.000 ljudi, ki je od januarja do julija letos prečkalo meje Evropske unije, kliče po enotnem odzivu Evrope. »Razmere se ne bodo uredile same po sebi,« je pred srečanjem za francosko tiskovno agencijo AFP povedal vir blizu francoskega predsedstva, po besedah katerega je dosedanji odziv članic EU »nezadosten, prepočasen in ni kos nalogi«.
Britanski Reuters je sinoči poročal, da bosta voditelja tako znova načela razpravo o obveznih begunskih kvotah za članice, za katerega pa med državami ni bilo pretiranega zanimanja. Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je sistem kvot tudi predlagal, zato ne vidi razloga za nov vrh EU o begunski krizi. Kot je zapisal v danes objavljenem mnenjskem tekstu, ki je izšel na straneh francoskega Le Figaroja in nemškega Die Welta, morajo članice nehati zavlačevati in implementirati že obstoječe dogovore. Zavzel se je tudi, da EU pripravi enoten seznam »varnih držav«, kamor bi lahko migrante vrnili.
Voditelja bosta znova načela tudi temo o vojni na vzhodu Ukrajine, kjer se število smrtnih žrtev vztrajno približuje 6900, in to navkljub tako imenovanemu mirovnemu sporazumu Minsk II, ki je do konca leta obetal rešitev. Pri iskanju dogovora so v začetku leta sodelovale Francija, Nemčija, Ukrajina in Rusija, a slednja na današnjem srečanju ne bo zastopana. Ukrajinski vir je za francosko tiskovno agencijo AFP v petek pojasnil, da odsotnost Vladimirja Putina kaže predvsem na dejstvo, da »smo s Francijo in Nemčijo v istem čolnu«, a so francoski in nemški viri te navedbe hitro zavrnili. Francoski vir je poudaril, da današnje srečanje vsekakor ni napoved »diplomatske vojne Rusiji«, tiskovni predstavnik nemškega ministrstva Sebastian Fischer pa je dodal: »Jasno je, da je dolgotrajen, trajnosten in stabilen mir možno doseči le z Rusijo in ne proti njej.«
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je pred današnjim srečanjem Rusijo sicer obtožil, da je upornikom na vzhodu poslala nove okrepitve. »Ta teden so naše meje prečkali trije veliki konvoji, namenjeni proti Lugansku, Donecku in Debalcevu,« je povedal na vojaški paradi v središču Kijeva ob 24. obletnici neodvisnosti Ukrajine. Po njegovih navedbah naj bi Rusija v Ukrajino poslala do 500 tankov, 400 artilerijskih sistemov in 950 oklepnih vozil. AFP poroča, da je najverjetneje govoril za celotno obdobje od začetka nemirov.
