Tiskane izdaje
Rim − Tudi leto dni po tragičnem brodolomu ob obalah italijanskega otoka Lampedusa, v katerem je umrlo več kot 360 afriških migrantov, valu beguncev, ki se podajajo na tvegano pot čez Sredozemlje, ni videti konca. Prav tako ni na vidiku niti politične rešitve za vprašanje, kako zmanjšati migrantske tokove.
Na Lampedusi se bodo danes s spominsko slovesnostjo spomnili tragedije, v kateri je ugasnilo 368 življenj, večinoma pribežnikov iz Eritreje in Somalije, ki so pobegnili pred konflikti in preganjanjem. Usodnega dne so se jim sanje o boljšem življenju izmuznile tako rekoč z dosega roke − italijanski otok v Sredozemlju so namreč že videli, ko se je začela mala ribiška ladja, na kateri so bili nagneteni vse od obal Libije, zaradi okvare motorja nevarno nagibati. V obupanem poskusu, da bi pritegnil pozornost, so na krovu zanetili odejo, a so plameni kmalu zajeli tudi ladjo. Nekateri so se vrgli v valove, drugi pa so se nagnetli na negoreči del 20-metrske ladje. Ta se je, neuravnotežena, prevrnila. Večina potnikov je utonila, nekaj deset pa jih je uspelo rešiti italijanski mornarici.
Tragedija, ki so jo označili za madež na vesti Evrope, je opozorila na hudo humanitarno krizo v Sredozemlju. Evropski voditelji so poudarjali, da se ne sme nikoli ponoviti, a še preden je minilo leto dni, brodolom pred Lampeduso ni več najhujša tovrstna nesreča. Presegla jo je namreč tragedija, ki se je prejšnji mesec zgodila na Malti in v kateri je umrlo 500 ljudi, povzročilo pa jo je načrtno trčenje in potopitev ladje z begunci, za kar so poskrbeli trgovci z belim blagom, ki so hoteli svoj »tovor« prisiliti k prestopu na manjšo ladjo. Preživelo je le enajst ljudi.
Tragedija pred Lampeduso je Italijo tudi spodbudila k temu, da je sprožila pomorsko operacijo za hitro odzivanje in reševanje Mare Nostrum, v okviru katere so v zadnjem letu dni na varno prepeljali v povprečju 380 ljudi na dan, skupno pa približno 140.000 beguncev. Koliko manj srečnih je pri prečkanju Sredozemlja umrlo, ni znano, a Mednarodna organizacija za migracije je pred dnevi ocenila, da samo letos 3072 − več kot dvakrat več kot na vrhuncu arabske pomladi leta 2011. Evropa je daleč najnevarnejša destinacija, je opozorila IOM, ki je še ugotovila, da je od leta 2000 umrlo več kot 40.000 migrantov, od tega 22.000, ki so hoteli doseči Evropo.
Humanitarne organizacije še opozarjajo, da so nove tragedije neizbežne. Agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR) je včeraj sporočila, da je Sredozemlje letos prečkalo rekordno število beguncev − po njihovih informacijah se je na tvegano pot podalo 165.000 ljudi, poroča AP. Še lani jih je bilo 60.000. Agencija UNHCR, ki je te podatke označila za skrb vzbujajoče, je Evropo pozvala k večjim prizadevanjem za reševanje na morju in k vzpostavitvi legalnih alternativ, ki bi nadomestila nevarna potovanja, na katera se podajajo migranti. »Če bo Evropi v teh prizadevanjih spodletelo, bo izgubljenih še veliko življenj,« so opozorili. Tudi organizacija za človekove pravice Amnesty International je EU pred dnevi kritizirala zaradi neučinkovitega odziva na krizo in novo evropsko vodstvo pozvala, naj okrepi tako pomorske kot letalske operacije za reševanje migrantov v Sredozemlju.
Italija, ki jo je operacija Mare nostrum vsak mesec stala med šest in devet milijonov evrov, je sicer zaradi neodločnosti in neukrepanja Bruslja ter nepripravljenosti drugih članic EU, da bi na svoja ramena prevzele del (vsaj finančnega) bremena, sicer že pred časom izgubila potrpljenje. Napovedala je, da bo s prvim novembrom zaključila operacijo, njene naloge pa bo prevzela evropska agencija za nadzor meja Frontex z operacijo, ki so jo poimenovali Triton. Toda tako humanitarne organizacije kot poznavalci razmer opozarjajo, da operacija Frontexa ne bo tako učinkovita, kot je bila operacija italijanske mornarice.
