Tiskane izdaje
Ženeva – »Vedeli smo, kaj se pripravlja. Brezbrižnosti moramo narediti konec. Kdaj bomo dosegli stopnjo zasičenja? Kdaj se bodo vsi prebudili in spoznali, da gre resnično za krizo?« je v intervjuju za francosko tiskovno agencijo AFP o migrantski krizi povedal predstavnik Mednarodne zveze Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) Elhadj As Sy.
Po njegovih podatkih je Evropska unija članicam, ki se spopadajo z migrantsko krizo, namenila skupaj 2,4 milijarde evrov. To je po njegovih besedah veliko premalo glede na obseg problema. Evropske države so namreč še vedno med najbogatejšimi na svetu in imajo, kot pravi, dovolj sredstev, da ustrezno poskrbijo za prišleke.
Na drugi strani pa je pohvalil vse bolj živahno razpravo v Evropi in številne pozive k ukrepanju. »IFRC bi si želel podobnih razprav in odprtosti za prišleke tudi v državah, od koder migranti izvirajo, a žal ni tako.« Hotel bi, da bi smrt 2400 ljudi v Sredozemskem morju zanetila revolt in jezo ne le med Evropejci, ampak tudi v državah, od koder so morali ti ljudje pobegniti.
V mesecu dni 107.500 prišlekov
Po navedbah evropske agencije za zunanje meje Frontex je samo prejšnji mesec meje Evropske unije prečkalo 107.500 ljudi. Približno polovica od njih je v EU vstopila skozi Grčijo, skoraj 21.000 jih je pristalo na grških otokih.
(Potniki z grškega trajekta čakajo na prevoz proti severu. Foto: Alkis Konstantinidis/Reuters)
Župan otoka Kos je prejšnji teden posvaril pred prelivanjem krvi, če nihče ne bo ukrepal. Uradne Atene so na njegovo opozorilo odgovorile s trajektom, ki je okoli 2700 ljudi (predvsem beguncev iz Sirije, pa tudi Afganistana) prepeljal v Atene. Trajekt je bil sprva namenjen v pristanišče Solun na severu Grčije, kjer naj bi nato organizirali prevoz do Makedonije, a so ga zaradi protesta makedonskih oblasti preusmerili v Atene.
V Makedoniji izredne razmere
Makedonija je sicer danes na južnih mejah razglasila »izredne razmere« in v skladu s tem na mejo z Grčijo napotila vojaške sile, ki bodo pomagale pri nadzoru. Koliko vojakov bo odslej nadzorovalo meje, niso sporočili, so pa povedali, da je njihov cilj poskrbeti »za varnost lokalnega prebivalstva« in izboljšati obravnavo migrantov, ki prihajajo iz Grčije. Izredne razmere so razglasili dan po tem, ko so oblasti opozorile, da nimajo dovolj prevoznih sredstev, s katerimi bi prepeljali vse tiste, ki si želijo naprej, proti severu.
Prav zato je več tisoč ljudi ostalo ujetih na nikogaršnji zemlji med Makedonijo in Grčijo. Makedonska policija je zaradi izrednega navala na železniško postajo v Gevgeliji omejila dostop, občasno lahko v državo vstopijo le manjše skupine ljudi. S postaje trikrat dnevno odpelje vlak proti Srbiji, od koder nato prebežniki nadaljujejo pot proti Madžarski.
V Nemčiji pričakujejo štirikrat več iskalcev azila kot lani
Večina beguncev si želi v države, kjer že imajo svojce in prijatelje. Med najbolj zaželenimi je vsekakor Nemčija, kjer je lani za azil zaprosilo nekaj več kot 200.000 beguncev, vse pa kaže, da se bo to število letos povečalo na 800.000. »To je izziv za vse – tako na zvezni, federalni kot lokalni ravni. Izzivu bomo kos. Mislim, da to ne bo prevelik zalogaj za Nemčijo,« je bil med konferenco v Berlinu optimističen notranji minister Thomas de Maiziere. Reuters ob tem navaja, da skoraj polovica prišlekov, ki so v prvih šestih mesecih dosegli Nemčijo, prihaja iz balkanskih držav. Pričakovati je, da se bodo morali mnogi od njih vrniti.
