Mikl Leitnerjeva za hitro gradnjo trdnjave Evrope

Avstrijska ministrica opozarja na »dinamičen položaj na slovensko-štajerski meji«. »Če se bo zaostroval, moramo biti pripravljeni.«

Objavljeno
19. november 2015 20.24
Barbara Kramžar, Berlin
Barbara Kramžar, Berlin

Berlin – Nemčija in Avstrija podpirata Francijo ob terorističnih napadih, »saj gre za napad na naše vrednote, način življenja in svobodo«, je ob obisku avstrijskega kolega povedala nemška kanclerka. Mnoge pa zanima, ali bosta Angela Merkel in Werner Faymann, ki sta konec poletja odprla meje za begunski plaz, prisluhnila zahtevam po omejitvi schengenskega območja.

Nemški notranji minister je danes potrdil, da mu je njegov nizozemski kolega že večkrat predlagal omejitev schengenskega območja na »osrednje« države, kar bi iz varnostnega dogovora šestindvajsetih držav EU, v katerem sodeluje tudi Slovenija, izključilo južno in vzhodnoevropske. Thomas de Maizière, ki ima v nemški varnostni politiki velik vpliv, je do zamisli zadržan. Na tiskovni konferenci je povedal, da je nemški cilj delovanje celotnega schengenskega prostora, »vse drugo bi bila le dodatna razmišljanja«.

V Evropi moramo držati skupaj za zaščito in zavarovanje našega načina življenja, je povedala tudi kanclerka Angela Merkel. Poudarila je, da Nemčija in Avstrija tesno sodelujeta pri begunskem vprašanju in nadzoru nad mejami, vse poteka veliko bolj usmerjeno in urejeno kot na začetku. »Seveda pa vemo, da begunske teme ne moremo rešiti z omejevanjem, urejevanjem, usmerjanjem in uzakonjenjem na nemško-avstrijski meji, ampak je treba to narediti na zunanjih mejah EU.« Kanclerka poziva k hitri ustanovitvi »žariščnih točk« v Italiji in Grčiji, ki ne bodo le centri za registracijo beguncev, ampak tudi za njihovo »pošteno« razporeditev v Evropi ter vračanje neupravičenih do azila v njihove domovine.

Avstrija pripravlja »gradbene ukrepe« na svoji južni meji

»Pri vseh teh temah – če tako rečemo – 'like-minded countries'* znotraj Evropske unije zelo tesno sodelujejo,« je povedala nemška voditeljica in se za »zaupno in tesno sodelovanje« še posebno zahvalila avstrijskemu gostu. Ta je »vsem, ki nam za nazaj delijo nasvete, kako bi morali ravnati«, povedal, da je bila ob prihodu beguncev iz Madžarske na njihove meje edina možnost zaščita njihovih življenj in nujnih potreb. Zdaj pa tudi avstrijski kancler opozarja na sklepe Evropske unije, ki jih je treba čim hitreje uresničiti, države, ki so še posebno prizadete, pa morajo po njegovem skupaj s Švedsko in Nizozemsko pritiskati na tempo. Treba je pomagati tudi Turčiji pri zavarovanju 14.000 kilometrov obale. »Ni preprostih rešitev, ki bi bile trajne in poštene,« je opozoril Faymann in zavrnil tekmovanje pri gradnji ograj.

Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl Leitner v pogovoru za časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung opozarja na »dinamičen položaj na slovensko-štajerski meji«: »Včasih imamo tam 3500 ali 5000 beguncev, drugič 8000 ali 9000. Če se bo položaj v prihodnjih tednih zaostroval, moramo biti pripravljeni.« Političarka ljudske ÖVP že govori o »gradbenih ukrepih« in »ograjenih predelih« na meji, da bi begunski naval lahko »kanalizirali«. Načrtovanje naj bi bilo že intenzivno, po njenih besedah sta obveščena tako slovenska policija kot urad predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja. »Sedanji položaj v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji dokazuje, da moramo kolikor mogoče hitro zgraditi trdnjavo Evropo.«

* Enako misleče države